EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.11.2025

COM(2025) 838 final

2025/0358(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi evropskih podjetniških denarnic

{SWD(2025) 837 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

–zmanjšanje upravnih bremen, poenostavitev postopkov za zagotavljanje skladnosti in izboljšanje zagotavljanje storitev,

–zagotovitev, da imajo gospodarski subjekti in organi javnega sektorja dostop do varne in zaupanja vredne čezmejne digitalne identifikacije, ki izpolnjuje potrebe in zahteve uporabnikov.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog o evropskih podjetniških denarnicah temelji na ekosistemu, vzpostavljenem z evropskim okvirom za digitalno identiteto – Uredbo (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1183 – ter ga nadgrajuje. Evropske podjetniške denarnice so namenjene dopolnitvi evropskega okvira za digitalno identiteto z zagotavljanjem funkcij, prilagojenih potrebam organov javnega sektorja in gospodarskih subjektov, vključno z digitalnim upravljanjem pravic in pooblastil za zastopanje ter varnim kanalom za izmenjavo uradnih dokumentov in potrdil, podprtih s skupnim imenikom. Zagotovljena bo popolna interoperabilnost z evropskimi denarnicami za digitalno identiteto.

Predlog dopolnjuje pravni red EU na področju prava družb in uporablja obstoječi evropski enotni identifikator, ki ga imajo v skladu s pravom družb EU vse družbe z omejeno odgovornostjo in komercialna partnerstva (pa tudi družbe prihodnjega 28. režima). Poleg tega je predlog združljiv s sistemom povezovanja poslovnih registrov (BRIS), razvitim v skladu s kodificirano Direktivo (EU) 2017/1132 o pravu družb. Predlog je tudi v skladu s sistemom povezovanja registrov dejanskega lastništva (BORIS), razvitim v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 o preprečevanju pranja denarja. Pri tem povezovanju se uporablja evropski enotni identifikator za enolično identifikacijo podjetij in drugih pravnih subjektov ter pravnih ureditev v EU, vendar niso zajeti vsi gospodarski subjekti in organi javnega sektorja, kot so samostojni podjetniki, samozaposlene osebe ali javne institucije. Evropske podjetniške denarnice ta ekosistem razširjajo z zagotavljanjem zaupanja vrednega in interoperabilnega sredstva za vse te subjekte.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

–Enotno digitalno vstopno mesto in njegov tehnični sistem po načelu „samo enkrat“ uveljavljata načelo „samo enkrat“, ki od organov zahteva, da ponovno uporabijo podatke, ki se že hranijo v drugi državi članici, ne da bi jih morala podjetja ponovno predložiti. Predlog o evropskih podjetniških denarnicah bo enotno digitalno vstopno mesto in tehnični sistem po načelu „samo enkrat“ dopolnil z zagotavljanjem zaupanja vredne identifikacije in avtentikacije gospodarskih subjektov in javnih uprav ter plasti za varno izmenjavo, ki podjetjem in organom javnega sektorja omogoča nemoteno čezmejno izmenjavo in ponovno uporabo preverjenih podatkov in uradnih potrdil.

–Digitalni potni list izdelka, ki je osrednjega pomena za agendo EU za krožno gospodarstvo, je odvisen od zaupanja vrednega dostopa do podatkov o skladnosti in trajnostnosti. Predlog o podjetniških denarnicah lahko dokaže pravno identiteto in vse odobrene pravice dostopa, omogoči podpisovanje in žigosanje izjav o skladnosti ter zagotovi varno in preverljivo čezmejno izmenjavo podatkov o izdelkih.

–Akt o interoperabilni Evropi vzpostavlja okvir za čezmejno interoperabilnost javnih storitev. Predlog o podjetniških denarnicah bo to dopolnil kot zaupanja vredna infrastruktura, ki jo lahko uprave integrirajo v zagotavljanje digitalno privzetih storitev, s čimer se bo okrepilo odpravljanje tehničnih in organizacijskih ovir.

–Prihodnji predlog o pravnem okviru 28. režima za podjetja bo zagotovil enostavne, prožne in hitre postopke za ustanavljanje in delovanje ter privabljanje naložb v EU prek digitalnih rešitev. Zagotovil bo, da bo mogoče v evropskih podjetniških denarnicah uporabljati digitalna orodja, kot sta potrdilo družbe EU in digitalno pooblastilo EU.

–Sveženj o DDV (VIDA) za digitalno dobo posodablja poročanje o DDV, uvaja obvezno čezmejno izdajanje elektronskih računov in krepi preprečevanje goljufij. Predlog o podjetniških denarnicah bo omogočil varno shranjevanje in preverljivo izmenjavo potrdil o DDV in podatkov o transakcijah ter tako podprl poročanje v realnem času in zaupanja vredno izdajanje računov.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Deležnik	Št. v EU	1. leto (v milijardah EUR)			2. leto (v milijardah EUR)
		Koristi	Stroški	Neto koristi	Koristi	Stroški	Neto koristi
Organi javnega sektorja	95 825	19,13	7,32	11,81	19,13	1,15	17,98
Gospodarski subjekti	32 721 957	205,82	60,67	145,15	205,82	27,23	178,59
Skupaj		224,95	67,99	156,96	224,95	28,38	196,57

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V poglavju II so navedene ključne komponente okvira evropskih podjetniških denarnic. V njem je določeno načelo pravne enakovrednosti, ki kot določba izenačuje dejanja, izvedena prek evropske podjetniške denarnice, z dejanji, izvedenimi osebno, na papirju ali s katerim koli drugim sredstvom ali postopkom: to je bistveni element za odpravo upravnih trenj pri zadevnih izmenjavah. Načelo enakovrednosti velja tudi za uporabo kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave s strani samozaposlenih oseb in samostojnih podjetnikov. V istem poglavju je minimalen interoperabilni sklop osnovnih funkcionalnosti, skupaj s kvalificirano storitvijo elektronske priporočene dostave kot samostojno storitvijo za uporabnike evropskih denarnic za digitalno identiteto, opredeljen poleg tehničnih zahtev, ki so podrobneje opisane v prilogi in bodo predvidoma dopolnjene z izvedbenimi akti. Določbe tega poglavja obravnavajo tudi, kdo lahko zagotavlja evropske podjetniške denarnice, ustrezne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati take pravne osebe, in postopek, ki ga mora upravičeni subjekt opraviti na nacionalni ravni, da je lahko vključen na zanesljivi seznam ponudnikov. Za zagotovitev doslednega čezmejnega priznavanja se predlog opira na identifikacijske podatke lastnikov evropskih podjetniških denarnic, ki jih kot elektronska potrdila o atributih izdajo ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, nacionalni organi javnega sektorja ali Komisija za subjekte Unije. Uporaba teh potrdil zagotavlja, da je mogoče vsakega lastnika podjetniške denarnice zanesljivo identificirati na podlagi uradnih in preverljivih informacij. Poleg tega se vsakemu lastniku podjetniške denarnice dodeli enotni identifikator. Kadar se v skladu z Direktivo (EU) 2017/1132 o pravu družb ali direktivo o preprečevanju pranja denarja dodeli evropski enotni identifikator, bodo podjetniške denarnice kot enotni identifikator uporabljale evropski enotni identifikator. V drugih primerih države članice določijo obstoječe nacionalne registre in ustrezne registracijske številke kot verodostojen vir za ustvarjanje enakovrednega identifikatorja. Struktura in tehnične specifikacije tega identifikatorja, ki zagotavljajo edinstvenost in interoperabilnost po vsej Uniji, bodo opredeljene z izvedbenimi akti.

Da bi se omogočila nezapletena komunikacija prek podjetniških denarnic, predlog vzpostavlja tudi evropski digitalni imenik, ki ga bo pripravila in vzdrževala Komisija ter bo omogočal preprosto vzpostavitev stika z gospodarskimi subjekti in organi javnega sektorja ob hkratnem izvajanju ustreznih ukrepov za varstvo osebnih podatkov. Glede tega bo Komisija z izvedbenimi akti določila standarde, tehnične specifikacije in kategorije informacij, ki ji jih bo treba sporočiti za imenik.

V poglavju II je določen tudi mehanizem upravljanja in nadzora. Da bi se čim bolj zmanjšala razdrobljenost in izkoristilo obstoječe strokovno znanje, predlog imenuje obstoječe nadzorne organe za eIDAS, ki bodo delovali kot nadzorni organi v vsaki državi članici za ponudnike podjetniških denarnic s sedežem na zadevnih ozemljih. Ti organi tudi pomagajo ponudnikom podjetniških denarnic pri dostopu do informacij, potrebnih za izdajo identifikacijskih podatkov lastnika s strani izdajateljev identifikacijskih podatkov lastnika na podlagi informacij iz verodostojnih virov, tesno sodelujejo s pristojnimi organi za ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja ter Komisijo obveščajo o nacionalnih registrih, ki vsebujejo podatke o gospodarskih subjektih in organih javnega sektorja. V zvezi s tem Uredba določa vlogo in naloge takih organov. Glede na institucionalno ravnovesje Pogodb institucije, organi in agencije EU (subjekti Unije) niso pod nadzorom držav članic. Predlog namesto tega določa ureditev nadzora na ravni Unije, ki ga izvaja Komisija.

V poglavju III so določene obveznosti organov javnega sektorja. Te določbe zagotavljajo, da organi javnega sektorja gospodarskim subjektom omogočajo uporabo evropskih podjetniških denarnic za namene identifikacije, avtentikacije, podpisovanja ali žigosanja, predložitve dokumentov ter pošiljanja ali prejemanja obvestil v upravnih ali poročevalskih postopkih. Za izmenjavo dokumentov in obvestil morajo organi javnega sektorja sami imeti evropsko podjetniško denarnico in uporabljati varen komunikacijski kanal. Obveznosti je treba izpolniti v določenih časovnih okvirih. Organi javnega sektorja lahko poleg tega uporabo evropskih podjetniških denarnic in komunikacijskega kanala (za samostojne podjetnike in samozaposlene) priznajo kot edino sredstvo za predložitev elektronskih dokumentov in potrdil, kadar to zahteva pravo Unije. Komisija bo te obveznosti in njihov obseg čez čas pregledala.

V poglavju IV je določena mednarodna razsežnost okvira evropskih podjetniških denarnic ter vzpostavljena možnost priznavanja sistemov, razvitih v tretjih državah, ki ponujajo funkcije, enakovredne predlogu, kadar ustrezni pogoji zagotavljajo primerljivo raven zaupanja, varnosti in interoperabilnosti. Ta pristop EU omogoča olajšanje zaupanja vrednih svetovnih izmenjav s partnerji zunaj EU, hkrati pa ohranja visoke standarde Unije za digitalno identiteto, avtentikacijo in celovitost podatkov.

Poglavje V vsebuje horizontalne in sklepne določbe. Določa ocenjevanje in pregled predlagane uredbe, da se ocenita učinkovitost njenega izvajanja in delovanje nadzornega okvira.

2025/0358 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi evropskih podjetniških denarnic

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 1 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v svojem sporočilu Kompas za konkurenčnost za EU z dne 29. januarja 2025 2 napovedala, da bodo evropske podjetniške denarnice, ki temeljijo na evropskem okviru za digitalno identiteto, predstavljale temelj za enostavno in digitalno poslovanje v Uniji, saj bodo podjetjem zagotavljale nemoteno okolje za interakcijo z javnimi upravami.

(2)Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 3 vzpostavlja evropski okvir za digitalno identiteto in uvaja evropske denarnice za digitalno identiteto, ki uporabnikom omogočajo varno shranjevanje in upravljanje njihove digitalne identitete in elektronskih potrdil o atributih ter dostop do širokega nabora spletnih storitev. Evropski okvir za digitalno identiteto prinaša nove storitve zaupanja, vključno z izdajanjem elektronskih potrdil o atributih, s čimer se krepita varnost in zanesljivost spletnih transakcij in interakcij.

(3)Da bi spodbudili konkurenčno in digitalno evropsko gospodarstvo ter olajšali čezmejno poslovanje, je treba vzpostaviti nemoteno in varno okolje za digitalno interakcijo med gospodarskimi subjekti in organi javnega sektorja v različnih konfiguracijah.

(4)Za zagotovitev interoperabilnosti in varnosti evropskih podjetniških denarnic bi bilo treba uporabljati tehnične specifikacije, določene v Uredbi (EU) št. 910/2014 in poznejših izvedbenih uredbah, sprejetih na podlagi navedene uredbe, ter upoštevati razvoj tehnologije in standardov ter delo, opravljeno na podlagi Priporočila (EU) 2021/946, zlasti arhitekturni in referenčni okvir, pri čemer imajo v primeru neskladnosti prednost specifikacije iz te uredbe.

(5)Da bi izboljšali delovanje digitalnega enotnega trga, zagotovili interoperabilnost in zmanjšali upravna bremena, je bistveno zagotoviti združljivost med evropskimi podjetniškimi denarnicami ter obstoječimi sistemi in rešitvami na ravni Unije in na nacionalni ravni. V skladu z aktom o interoperabilni Evropi ter za okrepitev varne in učinkovite izmenjave podatkov po vsej Uniji bi bilo treba pri izvajanju evropskih podjetniških denarnic v največji meri, kadar je to ustrezno in na podlagi tehnične analize, uporabiti obstoječe digitalne infrastrukture in gradnike EU, vključno s tistimi, ki so bili razviti v okviru tehničnega sistema po načelu „samo enkrat“, sistema povezovanja poslovnih registrov in evropske denarnice za digitalno identiteto, s čimer bi zagotovili dopolnjevanje, interoperabilnost in učinkovito uporabo javnih sredstev.

(6)Evropske podjetniške denarnice so digitalno orodje, ki gospodarskim subjektom omogoča interakcijo z organi javnega sektorja v okviru izpolnjevanja obveznosti poročanja in upravnih postopkov. Uporaba osnovnih funkcionalnosti evropskih podjetniških denarnic za identifikacijo in avtentikacijo, podpisovanje ali žigosanje, predložitev dokumentov in pošiljanje ali prejemanje obvestil ne bi smela posegati v postopkovne zahteve, ki so lahko del upravnega postopka in jih ni mogoče izpolniti z osnovnimi funkcionalnostmi evropskih podjetniških denarnic. Te postopkovne zahteve morda vključujejo dodatne zaščitne ukrepe ali preverjanja, kot so preverjanja za zagotovitev seznanjenosti z vsebino dokumenta ali posledicami podpisa pogodbe ali njihovim razumevanjem, ali posebne ukrepe, ki so potrebni kot del upravnega postopka in jih osnovne funkcije evropskih podjetniških denarnic ne podpirajo. Organi javnega sektorja bi zato morali zagotoviti, da so izpolnjene vse ustrezne postopkovne zahteve, vključno z vsemi posebnimi ukrepi ali postopki, ki jih je treba izpolniti kot del upravnega postopka in jih ni mogoče izvesti prek evropskih podjetniških denarnic.

(7)Organi javnega sektorja imajo možnost odločanja o tem, kako zagotoviti, da lahko sprejmejo evropske podjetniške denarnice, ob upoštevanju raznolikosti svoje informacijske infrastrukture in potreb po interoperabilnosti. Ta pristop organom javnega sektorja omogoča, da ohranijo obstoječe operativne okvire in hkrati izkoristijo prednosti evropskih podjetniških denarnic.

(8)Ta uredba ne posega v procesno avtonomijo, ustavne zahteve in neodvisnost sodstva, ki urejajo organizacijo in delovanje nacionalnih pravosodnih sistemov držav članic, niti v okvir, integriteto in procesna jamstva sodnih postopkov.

(9)Ta uredba ne posega v obveznost držav članic, da zaščitijo nacionalno varnost, niti v njihova pooblastila za zaščito drugih bistvenih državnih funkcij, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda in miru.

(10)Ta uredba ne bi smela posegati v pravico pravnih oseb, da organom javnega sektorja informacije predložijo samo enkrat, ter v pravico držav članic, da še naprej uporabljajo druge sisteme za predložitev dokumentov in podatkov med pristojnimi organi, kot je določeno v pravu Unije, na primer v Uredbi 2018/1724 4 in Direktivi (EU) 2017/1132 o vzpostavitvi sistema povezovanja poslovnih registrov.

(11)Za zmanjšanje upravnega bremena in izboljšanje konkurenčnosti bi morali imeti vsi subjekti, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, vključno s podjetji, organizacijami, samozaposlenimi osebami, samostojnimi podjetniki in vsemi drugimi vrstami poslovnih subjektov, ne glede na velikost, sektor ali pravno obliko, možnost uporabe evropskih podjetniških denarnic. Za zagotovitev, da se lahko z evropskimi podjetniškimi denarnicami izmenjujejo pravno veljavna obvestila in dokumenti ter izpolnjujejo obveznosti poročanja, je treba vzpostaviti zanesljiv in varen komunikacijski kanal, ki ga bodo lahko uporabljali lastniki evropskih podjetniških denarnic po vsej Uniji. Kvalificirano storitev elektronske priporočene dostave bi bilo zato treba kot varen komunikacijski kanal vključiti v evropske podjetniške denarnice, omogočati pa bi morala varno in pravno veljavno izmenjavo informacij med strankami, kot je določeno v členu 43 Uredbe (EU) št. 910/2014.

(12)Da bi zagotovili prilagojeno rešitev za samozaposlene osebe in samostojne podjetnike, je bistveno zagotoviti nemoteno povezavo evropskih denarnic za digitalno identiteto z evropskimi podjetniškimi denarnicami. Taka povezava bi morala tem osebam omogočiti, da se avtenticirajo z uporabo svoje evropske denarnice za digitalno identiteto in dostopajo do storitev zaupanja, ki so na voljo za evropske podjetniške denarnice, vključno s kvalificirano storitvijo elektronske priporočene dostave, vzpostavljeno kot varen komunikacijski kanal v tej uredbi, z uporabo navedenih denarnic, ne da bi jim bilo treba ustvariti ločeno identiteto podjetja. Ponudnikom evropskih podjetniških denarnic bi bilo zato treba dovoliti, da samozaposlenim osebam in samostojnim podjetnikom, ki uporabljajo evropske denarnice za digitalno identiteto v poslovne namene, ponudijo varen komunikacijski kanal kot samostojno storitev z zagotovljeno interoperabilnostjo za olajšanje preklapljanja med aplikacijami, pa tudi storitve zaupanja, kot so elektronski podpisi ter kvalificirane in nekvalificirane storitve časovnega žigosanja. Tak dostop do varnega komunikacijskega kanala za samozaposlene osebe in samostojne podjetnike bi bilo treba spodbujati z zagotavljanjem ponudbe po razumnih in dostopnih cenah, ki odraža potrebe uporabe in jo spremljajo pogoji uporabe, ki tem osebam ne nalagajo nepotrebnega bremena.

(13)Evropske podjetniške denarnice bi morale skupaj z Uredbo (EU) 2018/1724 podpirati prihodnji 28. režim 5 z zagotavljanjem digitalne infrastrukture za popolnoma digitalne postopke, kar bi zagonskim podjetjem in podjetjem v razširitveni fazi omogočalo hitro in učinkovito izvajanje dejavnosti po vsej EU. Podjetniške denarnice bi morale zagotavljati digitalno infrastrukturo za strategijo 28. režima o dajanju prednosti „digitalni obliki“ ter tako poenostaviti čezmejne interakcije in zmanjšati upravno breme, na primer z lajšanjem varnega shranjevanja in podpisovanja pogodb in potrdil ali s predložitvijo, prejemanjem in izmenjavo elektronskih vlog in dokumentov. Z zagotavljanjem te infrastrukture bi morale podjetniške denarnice prispevati k uresničevanju načela „privzeto digitalno“, olajšati rast in razvoj podjetij EU ter povečati njihovo konkurenčnost.

(14)Glede na cilj vzpostavitve enotnega digitalnega ekosistema za elektronsko identifikacijo in avtentikacijo ter izmenjavo elektronskih dokumentov, obvestil in potrdil o atributih je treba med organe javnega sektorja, ki jih zajema ta uredba, vključiti subjekte Unije. Taka vključitev bi morala ustvariti skladen okvir za lastnike evropskih podjetniških denarnic za sodelovanje z vsemi ravnmi javne uprave, s čimer bi se zmanjšala upravna zapletenost in spodbudila uporaba evropskih podjetniških denarnic.

(15)Za zagotovitev ustreznega izdajanja in vključevanja evropskih podjetniških denarnic v vse operacije in sisteme subjektov Unije bi se morali s to uredbo ustrezno upoštevati posebna narava in struktura takih institucij, organov, uradov in agencij. Da bi zagotovili spoštovanje upravne avtonomije in varnosti subjektov Unije, bi jim bilo treba omogočiti, da pridobijo evropske podjetniške denarnice od že uveljavljenih ponudnikov evropskih podjetniških denarnic, razvijejo lastne evropske podjetniške denarnice ali sami delujejo kot ponudniki za subjekte Unije. Kadar subjekti Unije delujejo kot ponudniki evropskih podjetniških denarnic, bi morali biti tudi sami zajeti v nadzorni okvir. V takih primerih bi morala biti Komisija zadolžena za nadzor nad tem, kako subjekti Unije zagotavljajo evropske podjetniške denarnice.

(16)Z Uredbo (EU) št. 910/2014 je bil vzpostavljen okvir za elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja na notranjem trgu. Na podlagi ekosistema, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 910/2014, bi morale evropske podjetniške denarnice gospodarskim subjektom in organom javnega sektorja ponuditi varno in zanesljivo rešitev za digitalno identifikacijo in avtentikacijo, izmenjavo podatkov ter pošiljanje pravno veljavnih obvestil. Okvir zaupanja za evropske podjetniške denarnice, vključno z uporabo zanesljivih seznamov, bi moral temeljiti na strukturah, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 910/2014.

(17)Evropske podjetniške denarnice bi morale posameznikom, pooblaščenim za delovanje v imenu subjekta v pravnih, finančnih in upravnih zadevah, omogočati, da svoje naloge opravljajo s podpisovanjem vseh potrdil, izjav ali dokumentov, ki so izvršeni s pravno veljavnim elektronskim podpisom v smislu Uredbe (EU) št. 910/2014, ki določa, da imajo elektronski podpisi enakovreden pravni učinek kot lastnoročni podpis.

(18)Da bi evropske podjetniške denarnice podpirale prenos pooblastil in mandatov v strokovnem okviru, bi morale vključevati sistem avtorizacije na podlagi mandata in vlog, ki dostop do storitev in transakcij v evropski podjetniški denarnici ureja tako, da ohranja celovitost identitete lastnika denarnice. Tak sistem bi moral gospodarskim subjektom in organom javnega sektorja omogočati, da pooblaščenim zastopnikom dodelijo pravice z jasno opredeljenimi tehničnimi pooblastili, kar lastniku določene evropske podjetniške denarnice omogoča, da podeli polne pravice za splošno uporabo rešitve in delovanje v njegovem imenu, ter z upravnim pooblastilom, ki lastniku podjetniške denarnice omogoča, da različnim uporabnikom rešitve v svoji organizaciji dodeli vloge in odgovornosti. Ta sistem avtorizacije bi moral zagotoviti združljivost z digitalnim pooblastilom EU, kot je določeno v Direktivi (EU) 2025/25 Evropskega parlamenta in Sveta 6 . Ta sistem avtorizacije bi moral biti robusten in razširljiv, da se zagotovi, da lahko gospodarski subjekti in organi javnega sektorja kot lastniki evropskih podjetniških denarnic pooblastila prenesejo na več uporabnikov, vključno z zaposlenimi ali drugimi pooblaščenimi fizičnimi ali pravnimi osebami, s čimer se olajša učinkovito in varno upravljanje notranjih dejavnosti ter zagotovi nadzorovan dostop do evropskih podjetniških denarnic in njihovih funkcij, ki ga je mogoče revidirati. Ta sistem bi moral urejati dostop do storitev in transakcij v evropski podjetniški denarnici ter ohranjati celovitost identitete lastnikov.

(19)Za lažje izvajanje čezmejnih poslovnih transakcij, zmanjšanje upravnih bremen in spodbujanje gospodarske rasti je treba vzpostaviti jasen in predvidljiv pravni okvir, ki priznava pravno enakovrednost med uporabo evropskih podjetniških denarnic ali njihovih osnovnih funkcionalnosti ter varnega komunikacijskega kanala, kadar tega uporabljajo samozaposlene osebe in samostojni podjetniki, ter drugimi sprejetimi metodami, ki jih gospodarski subjekti uporabljajo za identifikacijo, avtentikacijo, predložitev dokumentov in prejemanje obvestil pri interakciji z organi javnega sektorja v Uniji. V ta namen bi morala imeti uporaba osnovnih funkcij evropske podjetniške denarnice ali varnega komunikacijskega kanala, kadar tega uporabljajo samozaposlene osebe in samostojni podjetniki, enak pravni učinek, kot če bi bila zakonito izvedena osebno, v papirni obliki ali s katerim koli drugim sredstvom ali postopkom, ki bi sicer veljal za skladnega z veljavnimi pravnimi, upravnimi ali postopkovnimi zahtevami.

(20)Za zagotovitev dosledne uporabniške izkušnje ter uporabnosti, zanesljivosti in interoperabilnosti evropskih podjetniških denarnic po vsej Uniji bi morali ponudniki evropskih podjetniških denarnic izvajati osnovni nabor funkcionalnosti. Ohraniti bi morali svobodo, da v okviru svoje komercialne ponudbe ponudijo dodatne funkcionalnosti, kar spodbuja inovacije in omogoča odzivanje na potrebe trga. Za zagotovitev enotnih pogojev za razvoj in uporabo osnovnih funkcionalnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev zahtev in tehničnih specifikacij, potrebnih za zagotovitev interoperabilnosti in nemotenega delovanja po vsej Uniji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 7 ter bi morala vključevati pooblastila za opredelitev potrebnih standardov in protokolov za varen komunikacijski kanal ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja.

(21)Evropske podjetniške denarnice bi morale poenostaviti zapletene interakcije med gospodarskimi subjekti in organi javnega sektorja ter bi lahko tudi olajšale interakcije med samimi gospodarskimi subjekti, s čimer bi se zmanjšalo upravno breme za gospodarske subjekte v številnih gospodarskih panogah. Za spodbujanje inovacij in konkurenčnosti bi morale evropske podjetniške denarnice omogočati primere uporabe za posamezne sektorje in povečati operativno učinkovitost, hkrati pa zagotavljati prožnost in prilagodljivost za podporo edinstvenim zahtevam različnih sektorjev, med drugim kmetijstva, energetike, okolja in koordinacije sistemov socialne varnosti.

(22)Uporaba evropskih podjetniških denarnic v takih okoliščinah lahko prispeva k zmanjšanju stroškov ter spodbuja širok nabor aplikacij in primerov uporabe po vsej Uniji, kot so predložitev izjav in vlog za javno financiranje, dostop do javnih storitev ter omogočanje varne izmenjave podatkov in dostopa do njih v podatkovnih prostorih, kot je predložitev potrdil A1 glede napotenih delavcev v skladu z Uredbo (EU) št. 883/2004.

(23)Pričakuje se, da bo vzpostavitev evropskih podjetniških denarnic skupaj s tehničnim sistemom po načelu „samo enkrat“ ustvarila močne sinergije, ki bodo čim bolj povečale učinkovitost in preprostost uporabe. Zlasti gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da evropsko podjetniško denarnico uporabljajo za hrambo in posredovanje dokazov, pridobljenih od pristojnih javnih organov prek tehničnega sistema po načelu „samo enkrat“. Kadar je primerno, bi gospodarski subjekti morali imeti tudi možnost, da dokaze, shranjene v evropski podjetniški denarnici, združijo z dokazi, pridobljenimi prek tehničnega sistema po načelu „samo enkrat“ v okviru javnih postopkov. Zato bi morale evropske podjetniške denarnice z zagotavljanjem varne digitalne platforme za shranjevanje in izmenjavo poslovnih dokumentov olajšati izmenjavo takih dokumentov med organi javnega sektorja prek mehanizmov, vzpostavljenih v okviru tehničnega sistema po načelu „samo enkrat“.

(24)Za zagotovitev usklajenosti digitalizacije pravosodnega sodelovanja v Uniji, ki trenutno poteka, modernizacije varne čezmejne izmenjave informacij ter potrebe, da se gospodarskim subjektom zagotovijo učinkovita digitalna orodja za interakcijo z organi, je treba vzpostaviti skladen okvir, ki omogoča nemoteno interakcijo med takimi ustreznimi sistemi. Z okrepitvijo takega usklajevanja se bo zmanjšalo upravno breme, izboljšala pravna varnost in okrepila učinkovitost čezmejnega sodelovanja, saj bo zagotovljeno nemoteno delovanje komunikacijskih kanalov, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, na evropskem digitalnem trgu. V tem okviru bi morale evropske podjetniške denarnice dopolnjevati sistema iz Uredbe (EU) 2023/2844 in Uredbe (EU) 2023/969, pri čemer bi bilo treba prek vstopnega mesta za podjetniške denarnice ohraniti nemoteno interakcijo med navedenima sistemoma in podjetniškimi denarnicami, kar bi ustreznim organom omogočilo vzdrževanje teh sistemov ter hkrati spodbujalo poenostavitev za evropska podjetja.

(25)Da bi olajšali prožno in učinkovito izmenjavo informacij in storitev pri uporabi evropskih podjetniških denarnic ter zagotovili nemoteno povezovanje evropskih podjetniških denarnic z obstoječimi rešitvami digitalne identitete, bi bilo treba omogočiti uporabo evropskih denarnic za digitalno identiteto in elektronskih potrdil o atributih za pristop k uporabi evropskih podjetniških denarnic in upravljanje dostopa do njih. To bi moralo uporabnikom omogočiti, da izkoristijo obstoječe digitalne identitete in elektronska potrdila o atributih za dostop do evropskih podjetniških denarnic, s čimer bi se poenostavil postopek pristopa in izboljšala splošna uporabniška izkušnja. Uporaba elektronskih potrdil o atributih v okviru evropskih podjetniških denarnic bi morala izpolnjevati različne potrebe lastnikov evropskih podjetniških denarnic in lahko vključuje izdajo ter varno in zaupanja vredno preverjanje ključnih atributov, kot so trenutni naslov lastnika, identifikacijska številka za DDV, davčna sklicna številka, identifikator pravnih subjektov, registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta ter trošarinska številka. Evropske podjetniške denarnice bi morale podpirati širok nabor primerov uporabe, od preproste avtentikacije in identifikacije do bolj kompleksnih transakcij in interakcij.

(26)Za zagotovitev varnega in zaupanja vrednega delovanja evropskih podjetniških denarnic bi morali ponudniki evropskih podjetniških denarnic poskrbeti, da je vsaka evropska podjetniška denarnica, ki jo zagotovijo, predhodno konfigurirana za interakcijo z določenimi storitvami zaupanja, ki so potrebne za omogočanje osnovnih funkcij evropskih podjetniških denarnic, vključno z ustvarjanjem kvalificiranih elektronskih podpisov, ustvarjanjem kvalificiranih elektronskih žigov ter izdajanjem in potrjevanjem kvalificiranih in nekvalificiranih elektronskih potrdil o atributih. Za podporo tem funkcijam bi morale evropske podjetniške denarnice omogočati izmenjevanje in shranjevanje določenih informacij in dokumentov v zvezi z lastnikom, kot so sporočila in dokumenti za varen komunikacijski kanal, podpisani in ožigosani dokumenti ter sklopi atributov za storitve, povezane s potrjevanjem.

(27)Da bi se omogočilo pravno priznanje elektronskih potrdil o atributih, predloženih prek evropskih podjetniških denarnic, je treba omogočiti ustvarjanje in potrjevanje povezanih potrdil, pri čemer je eno potrdilo kriptografsko povezano z drugim na način, ki omogoča preverjanje avtentičnosti in celovitosti vsakega posameznega potrdila ter vseh povezanih potrdil skupaj. V ta namen bi morala infrastruktura evropske podjetniške denarnice z uporabo verige potrdil omogočati predložitev enega samega primerka potrdila in olajšati njegovo nadaljnjo ponovno uporabo v ustreznih postopkih. Taka funkcija bi morala lastnikom evropske podjetniške denarnice omogočiti, da po potrebi pošljejo sklic na dokument s kriptografskim elementom, kot je zgoščeni ključ za ožigosano potrdilo, ki ga izda evropska podjetniška denarnica, s čimer se potrdita celovitost in avtentičnost prvotne predložitve.

(28)Za zagotovitev, da standardi in tehnične specifikacije za evropske podjetniške denarnice omogočajo harmonizacijo med različnimi rešitvami, je treba standarde in protokole za osnovne funkcionalnosti ter tehnične zahteve za evropske podjetniške denarnice določiti v prilogi k tej uredbi. V prilogi bi bilo treba določiti zahteve za izvajanje evropskih podjetniških denarnic. Za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in učinkovitosti evropskih podjetniških denarnic bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev in posodobitev postopkov in tehničnih specifikacij za izvajanje osnovnih funkcionalnosti, da bi se lahko vključile dodatne funkcije in nove tehnologije, ki bi omogočile nove primere uporabe, kot so agentska umetna inteligenca ali zagotavljanje digitalne identitete sredstvu lastnika, ter bi evropske podjetniške denarnice lahko še naprej varno in zaupanja vredno podpirale spreminjajoče se potrebe gospodarskih subjektov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. Pri standardih in tehničnih specifikacijah evropske podjetniške denarnice bi bilo treba čim bolj upoštevati ustrezne tehnične rešitve in standarde, ki jih gospodarski subjekti uporabljajo v obstoječih sistemih IKT, kar bo olajšalo usklajevanje teh sistemov, da bodo usklajeni in interoperabilni z evropsko podjetniško denarnico.

(29)Za podporo pravočasnemu razvoju trga evropskih podjetniških denarnic bi bilo treba prednost dati sprejetju izvedbenih aktov o osnovnih funkcionalnostih in spremljajočih tehničnih specifikacijah. Kjer je ustrezno, bi morali ti temeljiti na obstoječih standardih, vključno s tistimi, določenimi v arhitekturnem in referenčnem okviru, zagotovljenem v okviru Uredbe (EU) št. 910/2014, da bi podprli ponovno uporabo znanih tehničnih standardov in uvedbo evropskih podjetniških denarnic.

(30)Za zagotovitev visoke ravni zaupanja, funkcionalnosti in varnosti evropskih podjetniških denarnic, ki so potrebne za čezmejno zagotavljanje njihovih storitev, ter zlasti za zmanjšanje tveganja goljufij bi morale za ponudnike evropskih podjetniških denarnic veljati jasne in sorazmerne zahteve in obveznosti, ne da bi zanje veljale dodatne nacionalne zahteve.

(31)Za zagotovitev ustreznega nadzora v skladu s to uredbo bi bilo treba od subjektov, ki želijo postati ponudniki evropskih podjetniških denarnic, zahtevati, da nadzorne organe obvestijo o svoji nameri zagotavljanja takih evropskih podjetniških denarnic, preden ponudijo svoje storitve. Da bi se zaščitili celovitost in odgovornost ponudnikov evropskih podjetniških denarnic ter zagotovila varnost podatkov, shranjenih ali izmenjanih v ekosistemu evropskih podjetniških denarnic, bi morali ponudniki imeti sedež v Uniji. To bi moralo zagotoviti, da taki ponudniki spadajo v pristojnost in pod nadzor pristojnega organa v državi članici, kar omogoča učinkovito izvrševanje te uredbe ter varstvo pravic in podatkov uporabnikov. Poleg tega ponudniki evropskih podjetniških denarnic ne bi smeli predstavljati tveganja za varnost Unije, tj. biti pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države, da se zagotovita varnost in odpornost kritične digitalne infrastrukture Unije. Komisija lahko v skladu z zahtevami iz te uredbe sprejme izvedbene akte, da zagotovi sodelovanje in interoperabilnost z rešitvami, ki so jih vzpostavili ali potrdili podobno misleči partnerji Unije.

(32)Unija mora zaščititi svoje varnostne interese pred ponudniki, ki bi lahko pomenili trajno varnostno tveganje zaradi morebitnega vmešavanja tretjih držav. Zato je treba zmanjšati tveganje trajne odvisnosti od dobaviteljev z visokim tveganjem na notranjem trgu, vključno v dobavni verigi IKT, saj bi lahko imeli potencialno resne negativne učinke na varnost gospodarskih subjektov in organov javnega sektorja po vsej Uniji ter na kritično infrastrukturo Unije, zlasti glede celovitosti, zaupnosti in razpoložljivosti podatkov in storitev. Vsaka omejitev bi morala temeljiti na sorazmerni oceni tveganja in povezanih ukrepih za ublažitev, kot so opredeljeni v politikah in zakonodaji Unije. Take omejitve se lahko uporabljajo na primer za dobavitelje z visokim tveganjem, kot so opredeljeni v pravu Unije.

(33)Za varno in zanesljivo ugotavljanje identitete gospodarskih subjektov bi morala ta uredba omogočiti uporabo kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih za izdajo identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice. Kvalificirana elektronska potrdila o atributih je mogoče zlahka posodobiti ali preklicati. Uporaba kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih za ugotavljanje identitete gospodarskih subjektov zagotavlja učinkovito in varno rešitev, ki je prilagojena potrebam digitalnega gospodarstva. Ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo ta potrdila, so urejeni z Uredbo (EU) št. 910/2014 ter zanje veljajo stroge zahteve in nadzor, kar zagotavlja visoko raven varnosti in zaupanja v postopek izdaje. Verodostojni viri, ki se uporabljajo za preverjanje podatkov, vsebovanih v kvalificiranih elektronskih potrdilih o atributih, so poslovni registri in drugi registri, zato bi bilo treba spodbujati uporabo sistema povezovanja poslovnih registrov (BRIS) in sistema povezovanja registrov dejanskega lastništva (BORIS), da se olajša preverjanje teh podatkov ter se tako zagotovita točnost in zanesljivost identifikacijskih podatkov.

(34)Ta uredba ne bi smela vplivati na delovanje ali vlogo poslovnih registrov kot verodostojnih virov in ne bi smela spreminjati njihovega načina delovanja ali podatkov, vloženih vanje, temveč naj bi jih nadgradila in dopolnila obstoječo infrastrukturo. V zvezi s tem bi lahko register, kadar elektronska potrdila o atributih izda verodostojni vir, kot je poslovni register, ali so izdana v njegovem imenu, neposredno izdal ustrezne podatke, kar bi dodatno povečalo varnost in zanesljivost postopka identifikacije.

(35)Uredba (EU) št. 910/2014 določa, da morajo države članice zagotoviti sprejetje ukrepov, ki ponudnikom kvalificiranih storitev zaupanja omogočajo, da na zahtevo uporabnika z elektronskimi sredstvi preverijo avtentičnost atributov iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 910/2014, kot so izobrazba in poklicne kvalifikacije, nazivi in licence, pooblastila in mandati za zastopanje fizičnih ali pravnih oseb, javna dovoljenja in licence ter finančni podatki in podatki o družbah. Okvir evropskih podjetniških denarnic bi moral temeljiti na tej obstoječi zahtevi, ki bi morala zajemati vse uradne podatke, pomembne za gospodarske subjekte v okviru evropskih podjetniških denarnic, ter omogočati elektronsko preverjanje atributov, da se olajša izdaja identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice in drugih elektronskih potrdil o atributih.

(36)Ker bi morali imeti vsi gospodarski subjekti in subjekti, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, možnost uporabe evropskih podjetniških denarnic, vključno s samozaposlenimi osebami in samostojnimi podjetniki, bi bilo treba identifikacijske podatke lastnika evropske podjetniške denarnice zagotoviti na način, ki je posebej zasnovan za preverjanje njihove identitete in potrjenih atributov v poslovnem okviru. Za zagotovitev skladnosti z obstoječimi okviri Unije in olajšanje čezmejne interoperabilnosti bi se moral v okviru evropskih podjetniških denarnic uporabljati evropski enotni identifikator, določen v kodificirani Direktivi (EU) 2017/1132 o pravu družb 8 in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/369 9 ) ter Uredbi (EU) 2024/1624 10 in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/369 11 . Družbam in drugim pravnim osebam ter ureditvam, kot so skladi, se dodeli evropski enotni identifikator, da se omogoči njihova nedvoumna identifikacija v čezmejnih primerih. Evropski enotni identifikator je trenutno javno dostopen prek sistema povezovanja poslovnih registrov, uporablja pa se tudi v sistemu povezovanja registrov dejanskega lastništva. V skladu s tem bi moral okvir evropskih podjetniških denarnic temeljiti na postopku izdaje in evidentiranja evropskih enotnih identifikatorjev kot sredstvu za preverjanje identitete gospodarskih subjektov, ki jim je evropski enotni identifikator dodeljen v skladu z Direktivo (EU) 2017/1132. Okvir evropskih podjetniških denarnic bi moral temeljiti na postopku izdaje in evidentiranja evropskih enotnih identifikatorjev za druge gospodarske subjekte, ki spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2015/849.

(37)Za zagotovitev, da je mogoče vse lastnike evropskih podjetniških denarnic zanesljivo identificirati in da so njihova elektronska potrdila o atributih povezana z edinstvenim subjektom, je treba enotni identifikator dodeliti tudi drugim gospodarskim subjektom in organom javnega sektorja. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje enotnih identifikatorjev, zlasti njihove učinkovitosti in doslednosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev podrobnih zahtev za enotne identifikatorje. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Zaradi različnih pristopov držav članic glede registracije nekaterih gospodarskih subjektov in organov javnega sektorja je pomembno za ponudnike identifikacijskih podatkov lastnikov evropskih podjetniških denarnic zagotoviti preglednost in dostopnost. V ta namen bi morale države članice Komisiji sporočiti verodostojne vire, ki so pomembni za izdajo identifikacijskih podatkov lastnikov evropskih podjetniških denarnic.

(38)Za zagotovitev učinkovitega, varnega in preglednega delovanja okvira evropskih podjetniških denarnic je treba vzpostaviti evropski digitalni imenik, ki vključuje osebne podatke gospodarskih subjektov. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da ta imenik vzpostavi in ga vzdržuje kot zaupanja vreden vir informacij o gospodarskih subjektih in organih javnega sektorja, ki uporabljajo evropske podjetniške denarnice. Imenik bi moral omogočati preprost stik z lastniki evropskih podjetniških denarnic, zato da se spodbuja pravna varnost pri poslovanju med podjetji in interakcijah z organi javnega sektorja, zlasti zaradi spodbujanja trgovine med državami članicami. Ponudniki evropskih podjetniških denarnic bi morali v sodelovanju s Komisijo predložiti potrebne informacije za podporo delovanju evropskega digitalnega imenika in sodelovati z ustreznimi ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, da se zagotovi, da predloženi podatki ostanejo točni. Taki ukrepi od gospodarskih subjektov posredno ne zahtevajo posodabljanja takih informacij. Glede tega se bo digitalni imenik opiral na informacije, ki jih dajo na voljo poslovni registri, tudi prek sistema povezovanja poslovnih registrov, hkrati pa bo zagotovil, da se take informacije ne bodo podvajale.

(39)Za vse dejavnosti obdelave osebnih podatkov na podlagi te uredbe se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Kadar evropski digitalni imenik vključuje obdelavo osebnih podatkov, se ta izvaja v skladu z ustreznimi načeli varstva podatkov, kot sta načelo najmanjšega obsega podatkov in načelo omejitve namena, ter obveznostmi, kot sta vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, po potrebi pa vključuje funkcionalnosti psevdonimizacije.

(40)Da bi se izognili čezmernim regulativnim bremenom, bi bilo treba zagotoviti naknaden nadzor ponudnikov evropskih podjetniških denarnic in spremljanje njihovih dejavnosti, namesto da bi se zahtevalo predhodno preverjanje skladnosti za vsak vidik njihovega poslovanja. Ta pristop bi moral omogočiti prožnejše in učinkovitejše regulativno okolje, hkrati pa ohraniti potrebne zaščitne ukrepe za zaščito uporabnikov in zagotavljanje skladnosti z zahtevami okvira evropskih podjetniških denarnic. Postopek priglasitve za ponudnike evropskih podjetniških denarnic bi moral biti poenostavljen in učinkovit, z jasnimi zahtevami in roki za vlagatelje. Za ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja, za katere že velja trden regulativni okvir na podlagi Uredbe (EU) št. 910/2014, bi moral biti na voljo posebej poenostavljen postopek, da bi lahko zagotavljali evropske podjetniške denarnice.

(41)Za zagotovitev preglednosti in odgovornosti v ekosistemu evropskih podjetniških denarnic bi morala Komisija vzpostaviti in vzdrževati javno dostopen seznam priglašenih ponudnikov evropskih podjetniških denarnic. Ta bi moral vključevati informacije, ki jih nacionalni nadzorni organi sporočijo glede ponudnikov, vključno s ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, ki so zaključili postopek priglasitve. Javna dostopnost teh informacij bi morala uporabnikom omogočiti preverjanje avtentičnosti in zanesljivosti ponudnikov, s čimer bi se spodbujala visoka raven varnosti in zaupanja v ekosistem evropskih podjetniških denarnic.

(42)Učinkovit nadzor, ki ga izvajajo nadzorni organi z zadostnimi pooblastili in ustreznimi sredstvi, je bistven za zagotovitev, da evropske podjetniške denarnice, ki so na voljo v Uniji, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Za čim boljše zagotavljanje takega nadzora in ustreznega strokovnega znanja bi morale države članice imenovati isti nadzorni organ ali organe, kot so imenovani v skladu s členom 46a(1) in členom 46b(1) Uredbe (EU) št. 910/2014.

(43)Ustrezno je treba zagotoviti učinkovito sodelovanje med nadzornimi organi, imenovanimi na podlagi te uredbe in člena 46b Uredbe (EU) št. 910/2014, ter pristojnimi organi, imenovanimi ali ustanovljenimi v skladu s členom 8(1) Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta 12 . Ker so pristojni organi ločeni subjekti, morajo tesno in pravočasno sodelovati, tudi z izmenjavo ustreznih informacij, da se zagotovita učinkovit nadzor ter skladnost ponudnikov evropskih podjetniških denarnic z obveznostmi iz Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2022/2555, ki se uporabljajo.

(44)Za uskladitev izvrševanja te uredbe bi morali biti nacionalni nadzorni organi pooblaščeni za naložitev upravnih glob. Določiti je treba zgornjo mejo upravnih glob in merila za njihovo določitev, da se spodbuja enaka obravnava ponudnikov evropskih podjetniških denarnic po vsej Uniji, ne glede na to, v kateri državi članici imajo sedež. Pristojni nadzorni organ bi moral vsak primer oceniti posebej, pri tem pa upoštevati vse ustrezne okoliščine, vključno z naravo, težo in trajanjem kršitve, njenimi posledicami ter vsemi ukrepi, sprejetimi za zagotovitev skladnosti in ublažitev škode. V zvezi s tem bi morale države članice Komisiji do [Urad za publikacije: vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] priglasiti pravila, določena v nacionalnem pravu, ki nadzornemu organu omogočajo naložitev kazni, ter Komisiji nemudoma priglasiti vse naknadne spremembe teh pravil.

(45)Za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga in zaščito pravic gospodarskih subjektov je treba vzpostaviti mehanizem, ki Komisiji omogoča posredovanje, kadar se ugotovi, da ponudnik evropskih podjetniških denarnic ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe in pristojni nadzorni organ ni sprejel učinkovitih ukrepov za odpravo stanja. Ta mehanizem bi moral Komisiji omogočiti, da izvede oceno skladnosti, se posvetuje z zadevnimi državami članicami in ponudnikom ter sprejme izvedbene akte, s katerimi določi popravne ali omejevalne ukrepe. To bi moralo Komisiji omogočiti hitro in učinkovito ukrepanje za odpravo morebitne neskladnosti ter zagotavljanje varne in zaupanja vredne uporabe evropskih podjetniških denarnic.

(46)Skupini za sodelovanje, ustanovljeni na podlagi Uredbe (EU) št. 910/2014, bi bilo treba dodeliti dodatno odgovornost za usklajevanje nacionalnih praks in politik, povezanih s to uredbo, ter pospeševanje razprav med pristojnimi organi o uporabi in izvrševanju te uredbe, s čimer bi se dosegli cilji ustanovitve skupine za sodelovanje in bi se ohranilo strokovno znanje v korist izvajanja okvira evropskih podjetniških denarnic.

(47)Da bi podprli učinkovito uvajanje in interoperabilnost, bi morali vsi organi javnega sektorja omogočiti uporabo evropske podjetniške denarnice v vseh ustreznih upravnih postopkih za namene identifikacije in avtentikacije, podpisovanja ali žigosanja dokumentov, predložitve dokumentov ter pošiljanja ali prejemanja obvestil. V zvezi s tem bi morali organi javnega sektorja do [Urad za publikacije: vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti uporabljajo evropske podjetniške denarnice in da imajo za prejem ali pošiljanje dokumentov ali obvestil dostop do varnega komunikacijskega kanala podjetniških denarnic. Za zagotovitev, da se ta uredba glede tega uporablja nemoteno in interoperabilno, bi morali organi javnega sektorja imeti evropsko podjetniško denarnico za namene prejemanja ali pošiljanja dokumentov in obvestil. Obveznost organov javnega sektorja, da sprejmejo evropske podjetniške denarnice gospodarskih subjektov, ne bi smela vplivati na sisteme, ki se uporabljajo za izmenjavo ali predložitev dokumentov ali podatkov med pristojnimi organi.

(48)Da bi preprečili motnje v obstoječih interakcijah med gospodarskimi subjekti in organi javnega sektorja, je treba do [Urad za publikacije: vstaviti datum 36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] omogočiti prehodno obdobje. V tem obdobju se lahko organi javnega sektorja odločijo, da ne bodo ponudili varnega komunikacijskega kanala evropskih podjetniških denarnic, ampak podprli že obstoječe alternativne rešitve, ki gospodarskim subjektom omogočajo komunikacijo z organi javnega sektorja, dokler ne bo na voljo varen komunikacijski kanal evropskih podjetniških denarnic. Za zagotovitev ustrezne ravni varnosti in interoperabilnosti mora vsaka alternativna rešitev, ki se uporablja v tem prehodnem obdobju, izpolnjevati zahteve za kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz Uredbe (EU) št. 910/2014 in omogočati vstopno mesto za evropske podjetniške denarnice. Vstopno mesto bi moralo uporabnikom evropskih podjetniških denarnic omogočiti dostop do alternativnih rešitev, ki se uporabljajo v prehodnem obdobju. Po tem obdobju bi morali organi javnega sektorja podpirati varen komunikacijski kanal evropskih podjetniških denarnic, da se po vsej Uniji zagotovi usklajeno in učinkovito komunikacijsko sredstvo v korist evropskih podjetij.

(49)Evropske podjetniške denarnice prispevajo k zagotavljanju čezmejne digitalne javne storitve v smislu akta o interoperabilni Evropi (Uredba (EU) 2024/903). Ocena, zahtevana v skladu z navedeno uredbo, je bila izvedena, poročilo o njej pa bo objavljeno na portalu interoperabilne Evrope.

(50)Da bi zagotovili, da ekosistem evropskih podjetniških denarnic še naprej izpolnjuje potrebe gospodarskih subjektov in organov javnega sektorja, je treba njegovo izvajanje in učinke oceniti glede na namen te uredbe. Pri oceni bi bilo treba zlasti upoštevati tveganje pravne razdrobljenosti na notranjem trgu glede elektronske predložitve dokumentov in potrdil o atributih ter tehnološki razvoj in napredek trga evropskih podjetniških denarnic in povezanih storitev zaupanja.

(51)Da bi se preprečilo podvajanje in zmanjšalo upravno breme, organi javnega sektorja ne bi smeli zahtevati, da se iste informacije ali dokumenti še enkrat predložijo s fizičnimi ali alternativnimi digitalnimi sredstvi ali obratno, potem ko so bili veljavno predloženi prek evropske podjetniške denarnice v skladu s to uredbo. V skladu s tem države članice ne bi smele sprejeti ali ohraniti dodatnih nacionalnih zahtev glede zadev, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, razen če je to izrecno določeno v tej uredbi, saj bi to vplivalo na njeno neposredno in enotno uporabo.

(52)Da bi omogočili učinkovit dostop do postopkov in trgov Unije ter olajšali sodelovanje gospodarskih subjektov s sedežem zunaj Unije v okviru evropskih podjetniških denarnic, je treba ponudnikom evropskih podjetniških denarnic omogočiti izdajo evropskih podjetniških denarnic takim subjektom, če je njihovo identiteto mogoče preveriti z visoko stopnjo gotovosti. Da bi preprečili podvajanje registracij in zaščitili celovitost notranjega trga, takim gospodarskim subjektom ne bi smelo biti dovoljeno, da pridobijo več kot en sklop identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice in en enotni identifikator. Države članice bi morale sodelovati, da bi zmanjšale tveganje podvajanja registracij in zagotovile edinstvenost registracij gospodarskih subjektov s sedežem zunaj Unije.

(53)Izvedbeni akt o zahtevah in postopkih za enotni identifikator bi moral zajemati pogoje za njihovo izdajo gospodarskim subjektom iz tretjih držav. Določati bi moral zlasti pogoje, ki spodbujajo usklajevanje med ponudniki identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice, s čimer bi se zagotovilo, da se vsakemu gospodarskemu subjektu iz tretje države dodeli le en enotni identifikator za namene identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice. Zadevni ponudnik bi moral pred zagotovitvijo evropske podjetniške denarnice gospodarskemu subjektu s sedežem zunaj Unije potrditi, da so izpolnjeni pogoji za preverjanje identitete gospodarskega subjekta. To bi moralo gospodarskim subjektom iz tretjih držav omogočiti uporabo evropskih podjetniških denarnic, hkrati pa ohraniti varnost in zanesljivost ekosistema.

(54)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje priznavanja in interoperabilnosti podjetniških denarnic ali podobnih sistemov in okvirov iz tretjih držav za podporo in spodbujanje partnerstev in sodelovanja bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev pogojev, pod katerimi lahko taki podobni sistemi ali okviri izkoristijo določbe te uredbe. Taka pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(55)Uredba (EU) št. 910/2014 fizičnim osebam, kot so državljani in rezidenti, ponuja varen in priročen način za identifikacijo in dostop do spletnih storitev. Od držav članic zahteva, da zagotovijo evropske denarnice za digitalno identiteto pravnim osebam kljub nejasnosti glede posebne tehnične izvedbe evropskih denarnic za digitalno identiteto za pravne osebe. Ta negotovost glede namena in delovanja evropskih denarnic za digitalno identiteto za pravne osebe povečuje pravno in tehnično zapletenost za države članice. Zato je treba spremeniti člen 5a Uredbe (EU) št. 910/2014, da se zagotovi, da se obvezna izdaja evropskih denarnic za digitalno identiteto nanaša le na fizične osebe.

(56)Okvir, vzpostavljen s to uredbo, bi moral zagotoviti varno digitalno infrastrukturo na ravni celotne Unije in zato predstavljati glavni instrument za take namene. Da bi v celoti izkoristili prednosti okvira evropskih podjetniških denarnic za gospodarske subjekte in organe javnega sektorja, je treba spodbujati njegovo uporabo kot privzetega orodja za varno digitalno identifikacijo, avtentikacijo ter izmenjavo elektronskih dokumentov in potrdil o atributih.

(57)Za zagotovitev skladne in horizontalne uporabe na vseh področjih zakonodaje Unije, zmanjšanje upravnih stroškov za gospodarske subjekte in izboljšanje proračunske učinkovitosti bi bilo treba pravo Unije o elektronski identifikaciji, avtentikaciji ali izmenjavi elektronskih dokumentov, obvestil ali potrdil o atributih, zlasti kadar so vzpostavljene posebne tehnične zahteve, sistemi ali protokoli, uporabljati na način, skladen s to uredbo. V skladu s tem bi bilo treba pri vseh prihodnjih zakonodajnih ali nezakonodajnih pobudah na teh področjih upoštevati načelo „privzete podjetniške denarnice“ ter jih zasnovati in razviti tako, da temeljijo na evropskih podjetniških denarnicah in omogočajo njihovo uporabo. Kadar taka uskladitev ni mogoča, bi morala Komisija v spremni oceni učinka k ustrezni pobudi predložiti pisno utemeljitev, v kateri navede razloge za to, da uporaba evropskih podjetniških denarnic ni omogočena. Komisija bi morala to uredbo oceniti in pregledati do [Urad za publikacije: vstaviti datum tri leta po sprejetju] in nato vsaka štiri leta ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Ta pregled je bistven za oceno nadaljnje ustreznosti predpisanih osnovnih funkcij in tehničnih specifikacij, zlasti tistih, ki so povezane s kvalificirano storitvijo elektronske priporočene dostave kot varnim komunikacijskim kanalom, glede na najnovejši tehnološki napredek. Poleg tega bi morala Komisija oceniti postopke priglasitve za ponudnike evropske podjetniške denarnice ter izvajanje in učinkovitost pravil o kaznih, ki jih določijo države članice, da bi ocenila razvoj trga in stopnje skladnosti.

(58)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 13 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [vstaviti datum] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I – Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba omogoča varno digitalno identifikacijo in avtentikacijo, izmenjavo podatkov in pravno veljavne priglasitve, zmanjšuje upravna bremena in stroške zagotavljanja skladnosti ter podpira čezmejno poslovanje in konkurenčnost. Zlasti:

(1)vzpostavlja okvir za zagotavljanje evropskih podjetniških denarnic;

(2)vzpostavlja načelo enakovrednosti, s katerim zagotavlja, da imajo dejanja in transakcije, ki se izvajajo prek evropske podjetniške denarnice, enak pravni učinek kot dejanja in transakcije, ki se zakonito izvajajo osebno, v papirni obliki ali prek drugih sredstev ali postopkov, ki bi se šteli za skladne z veljavnimi pravnimi, upravnimi ali postopkovnimi zahtevami;

(3)določa pravila za izdajo identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice za identifikacijo gospodarskih subjektov in organov javnega sektorja;

(4)vzpostavlja evropski digitalni imenik;

(5)določa evropski enotni identifikator (EUID), kot je vzpostavljen in urejen z Direktivo (EU) 2017/1132, kot enotni identifikator za lastnike evropske podjetniške denarnice in vzpostavlja podoben enotni identifikator za lastnike evropskih podjetniških denarnic, ki jim evropski enotni identifikator ni na voljo;

(6)določa mehanizem priglasitev, v okviru katerega se ustanovijo ponudniki evropskih podjetniških denarnic;

(7)določa obveznosti za organe javnega sektorja v zvezi z evropskimi podjetniškimi denarnicami;

(8)zagotavlja okvir za nadzor subjektov Unije, kadar taki organi javnega sektorja zagotavljajo evropske podjetniške denarnice;

(9)zagotavlja okvir za priznavanje sistemov tretjih držav, podobnih evropskim podjetniškim denarnicam, in izdajanje evropskih podjetniških denarnic gospodarskim subjektom iz tretjih držav.

Člen 2

Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za zagotavljanje in sprejemanje evropskih podjetniških denarnic, izdajanje in sprejemanje identifikacijskih podatkov lastnikov evropske podjetniške denarnice ter za uporabo evropskih podjetniških denarnic s strani gospodarskih subjektov in organov javnega sektorja.

2.Ta uredba ne posega v obstoječe sisteme in postopke, ki jih predpisuje pravo Unije in ki urejajo izmenjavo dokumentov in podatkov med pristojnimi organi.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„evropska podjetniška denarnica“ pomeni digitalno rešitev, ki lastnikom evropske podjetniške denarnice omogoča varno shranjevanje in upravljanje identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice in elektronskih potrdil o atributih ter njihovo predložitev na podjetniško denarnico zanašajočim se strankam in drugim subjektom, ki uporabljajo evropske podjetniške denarnice in evropske denarnice za digitalno identiteto za naslednje namene:

(a)avtentikacijo in predložitev preverjenih dokazil, ki jih zahteva zanašajoča se stranka;

(b)dostop do elektronskih potrdil o atributih, elektronskih podpisov, elektronskih žigov, storitev elektronske priporočene dostave in elektronskih časovnih žigov ter njihovo uporabo;

(c)ustvarjanje in upravljanje pooblastil ter njihovo prenašanje na pooblaščene zastopnike;

in ki lahko podpira dodatne funkcionalnosti v skladu s to uredbo;

(2)„identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice“ pomenijo nabor podatkov, ki omogočajo ugotavljanje identitete lastnika evropske podjetniške denarnice in ki jih izda ponudnik identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice;

(3)„ponudnik identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice“ pomeni ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja ali organ javnega sektorja ali Komisijo, ki izda identifikacijske podatke lastnika evropske podjetniške denarnice;

(4)„gospodarski subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb, vključno z začasnimi združenji podjetij, ki deluje v okviru svoje poslovne ali poklicne dejavnosti za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(5)„organ javnega sektorja“ pomeni subjekt Unije, nacionalni, državni, regionalni ali lokalni organ, osebo javnega prava ali združenje, ki jo/ga ustanovi eden ali več takšnih subjektov ali organov, ali zasebni subjekt, ki ga je vsaj eden od takih subjektov, organov, oseb ali združenj pooblastil za zagotavljanje javnih storitev, kadar deluje v okviru tega pooblastila;

(6)„subjekt Unije“ pomeni institucijo, organ, urad in agencijo Unije, ustanovljeno s Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o delovanju Evropske unije ali Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ali na njihovi podlagi;

(7)„lastnik evropske podjetniške denarnice“ pomeni gospodarski subjekt ali organ javnega sektorja, ki si lasti ali ima pravico uporabljati evropsko podjetniško denarnico;

(8)„storitev zaupanja“ pomeni storitev zaupanja, kot je opredeljena v členu 3, točka 16, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(9)„atribut“ pomeni atribut, kot je opredeljen v členu 3, točka 43, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(10)„elektronska potrdila o atributih“ pomeni elektronska potrdila o atributih, kot so opredeljena v členu 3, točka 44, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(11)„kvalificirano potrdilo o atributih“ pomeni kvalificirano potrdilo o atributih, kot je opredeljeno v členu 3, točka 45, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(12)„evropska denarnica za digitalno identiteto“ pomeni evropsko denarnico za digitalno identiteto, kot je opredeljena v členu 3, točka 42, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(13)„elektronski podpis“ pomeni elektronski podpis, kot je opredeljen v členu 3, točka 10, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(14)„kvalificirani elektronski podpis“ pomeni kvalificirani elektronski podpis, kot je opredeljen v členu 3, točka 12, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(15)„elektronski žig“ pomeni elektronski žig, kot je opredeljen v členu 3, točka 25, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(16)„kvalificirani elektronski žig“ pomeni kvalificirani elektronski žig, kot je opredeljen v členu 3, točka 27, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(17)„kvalificirani elektronski časovni žig“ pomeni kvalificirani elektronski časovni žig, kot je opredeljen v členu 3, točka 34, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(18)„pooblaščeni zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki pri izvajanju in upravljanju funkcij določene evropske podjetniške denarnice deluje v imenu lastnika evropske podjetniške denarnice na podlagi pooblastila, ki ga je ta podelil;

(19)„pooblastilo“ pomeni pooblastilo, ki ga lastnik evropske podjetniške denarnice podeli pooblaščenemu zastopniku in mu s tem omogoči, da v njegovem imenu deluje pri izvajanju in upravljanju funkcij določene evropske podjetniške denarnice;

(20)„elektronski dokument“ pomeni elektronski dokument, kot je opredeljen v členu 3, točka 35, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(21)„kvalificirana storitev elektronske priporočene dostave“ pomeni kvalificirano storitev elektronske priporočene dostave, kot je opredeljena v členu 3, točka 37, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(22)„uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali fizično osebo, ki zastopa drugo fizično osebo ali pravno osebo in ki uporablja evropske podjetniške denarnice ali sredstva elektronske identifikacije evropske podjetniške denarnice, ki se zagotavljajo v skladu s to uredbo;

(23)„na evropsko podjetniško denarnico zanašajoča se stranka“ pomeni fizično osebo, gospodarski subjekt ali organ javnega sektorja, ki se zanaša na evropske podjetniške denarnice;

(24)„potrdilo o enoti denarnice“ pomeni podatkovni objekt, ki opisuje komponente enote evropske podjetniške denarnice ali omogoča avtentikacijo in potrjevanje teh komponent;

(25)„enota evropske podjetniške denarnice“ pomeni edinstveno konfiguracijo rešitve evropske podjetniške denarnice, ki vključuje čelne in zaledne sisteme evropske podjetniške denarnice, varne kriptografske aplikacije denarnice ter varne kriptografske naprave denarnice, ki jih ponudnik evropske podjetniške denarnice zagotovi določenemu lastniku evropske podjetniške denarnice;

(26)„rešitev evropske podjetniške denarnice“ pomeni kombinacijo programske opreme, strojne opreme, storitev, nastavitev in konfiguracij, vključno s čelnimi in zalednimi sistemi evropske podjetniške denarnice, eno ali več varnimi kriptografskimi aplikacijami denarnic in eno ali več varnimi kriptografskimi napravami denarnic;

(27)„kritična sredstva“ pomeni sredstva znotraj enote evropske podjetniške denarnice ali v zvezi z njo, ki so tako izjemno pomembna, da bi ogrožanje njihove razpoložljivosti, zaupnosti ali celovitosti resno ogrozilo zmožnost zanašanja na enoto evropske podjetniške denarnice;

(28)„varna kriptografska aplikacija denarnice“ pomeni aplikacijo, ki upravlja kritična sredstva tako, da je povezana s kriptografskimi in nekriptografskimi funkcijami, ki jih zagotavlja varna kriptografska naprava denarnice, in jih uporablja;

(29)„varna kriptografska naprava denarnice“ pomeni napravo, odporno proti nedovoljenim posegom, ki zagotavlja okolje, ki je povezano z varno kriptografsko aplikacijo denarnice in ga ta uporablja za zaščito kritičnih sredstev ter zagotavljanje kriptografskih funkcij za varno izvajanje kritičnih operacij;

(30)„ponudnik storitev zaupanja“ pomeni ponudnika storitev zaupanja, kot je opredeljen v členu 3, točka 19, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(31)„ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja“ pomeni ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, kot je opredeljen v členu 3, točka 20, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(32)„elektronsko potrdilo o atributih, izdano s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir“ pomeni elektronsko potrdilo o atributih, izdano s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, kot je opredeljeno v členu 3, točka 46, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(33)„verodostojni vir“ pomeni verodostojni vir, kot je opredeljen v členu 3, točka 47, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(34)„shema za potrjevanje atributov“ pomeni sklop pravil, ki se uporabljajo za eno ali več vrst elektronskih potrdil o atributih;

(35)„katalog shem“ pomeni digitalno odložišče s seznamom shem za potrjevanje atributov, registriranih v skladu s to uredbo, ki ga Komisija vzdržuje in objavi na spletu; 

(36)„evropski enotni identifikator“ pomeni evropski enotni identifikator iz Direktive (EU) 2017/1132;

(37)„nacionalni register“ pomeni uradno podatkovno zbirko ali sistem, ki je vzpostavljen in vzdrževan s strani ali v imenu nacionalne vlade ali njenega imenovanega organa ter v katerem se evidentirajo, hranijo in upravljajo informacije, ki se nanašajo na pravne subjekte, med drugim podjetja, osebne družbe, fundacije, združenja ter poslovni subjekti kot fizične osebe, kot so samostojni podjetniki in samozaposlene osebe ali druge osebe ali organizacije, ki jih je mogoče registrirati;

(38)„API“ ali „vmesnik za aplikacijsko programiranje“ pomeni sklop opredelitev in protokolov za oblikovanje in integracijo aplikacijske programske opreme za izmenjavo podatkov;

(39)„predložitev“ ali „predložiti“ pomeni vsak prenos strukturiranih ali nestrukturiranih podatkov, datotek, obrazcev ali zapisov med organom javnega sektorja in gospodarskim subjektom ali med gospodarskimi subjekti ali med organi javnega sektorja, kadar je tak prenos potreben, zahtevan ali dovoljen v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom in namenjen podpiranju pravnega, upravnega ali postopkovnega namena;

(40)„priglasitev“ pomeni vsak prenos informacij, odločitev, zahtev ali potrdil med organom javnega sektorja in gospodarskim subjektom ali med gospodarskimi subjekti ali med organi javnega sektorja, ki je potreben, zahtevan ali dovoljen v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom in katerega namen je imeti pravne učinke ali prejemnika obvestiti o pravicah, obveznostih ali postopkovnih spremembah;

(41)„upravni postopek“ pomeni vrsto dejanj, opredeljenih v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ki jih morajo gospodarski subjekti ali organi javnega sektorja opraviti za izpolnjevanje obveznosti, zagotavljanje informacij ali pridobitev odločitve, dovoljenja ali koristi od organa javnega sektorja pri opravljanju upravnih funkcij;

(42)„čelni sistem evropske podjetniške denarnice“ pomeni komponento uporabniškega vmesnika, ne glede na platformo ali obliko, kjer poteka interakcija z uporabniki, ki delujejo v imenu lastnika, in je del enote evropske podjetniške denarnice;

(43)„zaledni sistem evropske podjetniške denarnice“ pomeni komponente na strani strežnika, vključno s programsko opremo, storitvami in infrastrukturo, ki zagotavljajo potrebno funkcionalnost in podporo za čelni sistem evropske podjetniške denarnice ter so del enote evropske podjetniške denarnice.

Poglavje II – Evropske podjetniške denarnice

Člen 4

Načelo enakovrednosti

Kadar lastnik evropske podjetniške denarnice uporablja katero od osnovnih funkcionalnosti evropske podjetniške denarnice iz člena 5(1), ima iz tega izhajajoče dejanje enak pravni učinek, kot če bi bilo dejanje zakonito izvedeno osebno, v papirni obliki ali s katerim koli drugim sredstvom ali postopkom, ki bi se štel za skladnega z veljavnimi pravnimi, upravnimi ali postopkovnimi zahtevami.

Kadar samozaposlena oseba ali samostojni podjetnik uporablja kvalificirano storitev elektronske priporočene dostave v okoliščinah iz člena 5(3), ima iz tega izhajajoče dejanje enak pravni učinek, kot če bi bilo dejanje zakonito izvedeno osebno, v papirni obliki ali s katerim koli drugim sredstvom ali postopkom, ki bi se štel za skladnega z veljavnimi pravnimi, upravnimi ali postopkovnimi zahtevami.

Člen 5

Osnovne funkcionalnosti evropskih podjetniških denarnic

1.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da evropske podjetniške denarnice, ki jih zagotavljajo, lastnikom teh denarnic omogočajo uporabo naslednjih osnovnih funkcionalnosti:

(a)varno izdajanje, zahtevanje, pridobivanje, izbiranje, združevanje, shranjevanje, brisanje, izmenjevanje in predlaganje elektronskih potrdil o atributih;

(b)selektivno razkrivanje identifikacijskih podatkov in atributov lastnika evropske podjetniške denarnice, ki jih vsebujejo elektronska potrdila o atributih, v okviru funkcionalnosti iz točke a;

(c)zahtevanje identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice in elektronskih potrdil o atributih ter njihovo izmenjevanje med evropskimi podjetniškimi denarnicami in evropskimi denarnicami za digitalno identiteto ter z na evropsko podjetniško denarnico zanašajočimi se strankami na varen način;

(d)podpisovanje s kvalificiranimi elektronskimi podpisi ali žigosanje s kvalificiranimi elektronskimi žigi, kot je ustrezno;

(e)povezovanje podatkov v elektronski obliki z določenim časom z uporabo kvalificiranih elektronskih časovnih žigov;

(f)izdajanje elektronskih potrdil o atributih evropskim podjetniškim denarnicam in evropskim denarnicam za digitalno identiteto;

(g)izdajanje elektronskih potrdil o atributih prek evropske podjetniške denarnice lastnika, kar omogoča, da se izdano potrdilo poveže z drugimi ustreznimi potrdili, ki so del verige;

(h)omogočanje uporabe kvalificiranih in nekvalificiranih elektronskih potrdil o atributih, da se lastnikom evropske podjetniške denarnice in njihovim pooblaščenim zastopnikom omogoči avtentikacija;

(i)pošiljanje in prejemanje elektronskih dokumentov in podatkov s kvalificirano storitvijo elektronske priporočene dostave, ki lahko podpira zaupnost in celovitost;

(j)pooblastitev več uporabnikov, da dostopajo do evropske podjetniške denarnice lastnika in jo upravljajo, ter lastnika evropske podjetniške denarnice, da upravlja in razveljavlja taka pooblastila;

(k)pooblastitev na evropsko podjetniško denarnico zanašajoče se stranke, da zahtevajo elektronska potrdila o atributih, izdana lastniku evropske podjetniške denarnice, in lastnika evropske podjetniške denarnice, da upravlja in razveljavlja taka pooblastila;

(l)izvažanje svojih podatkov, vključno z izdanimi identifikacijskimi podatki lastnika evropske podjetniške denarnice, elektronskimi potrdili o atributih, evidencami komunikacij in evidencami interakcij, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki na zahtevo lastnika ali v primeru prenehanja storitve ali preklica priglasitve ponudnika evropske podjetniške denarnice;

(m)dostopanje do evidence vseh transakcij;

(n)dostopanje do skupne nadzorne plošče za dostop do komunikacije, izmenjane prek kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz točke (i), ter njeno shranjevanje in preverjanje.

2.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic lahko poleg funkcionalnosti iz odstavka 1 ponujajo dodatne funkcionalnosti, če te ne ovirajo ali ogrožajo zaupnosti, razpoložljivosti ali celovitosti minimalnih osnovnih funkcionalnosti ter zanesljivosti in interoperabilnosti evropskih podjetniških denarnic, ki jih zagotavljajo.

3.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic uporabnikom evropskih denarnic za digitalno identiteto omogočajo zagotavljanje kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz odstavka 1, točka (i), kot samostojne storitve.

4.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic izvajajo funkcionalnosti iz odstavka 1 v skladu z zahtevami iz Priloge.

5.Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi seznam referenčnih standardov ter po potrebi določi specifikacije in postopke v zvezi z osnovnimi funkcionalnostmi evropskih denarnic za digitalno identiteto iz odstavka 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19.

Člen 6

Tehnične značilnosti za evropske podjetniške denarnice

1.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da evropske podjetniške denarnice, ki jih zagotavljajo, podpirajo skupne protokole in vmesnike za:

(a)izdajo identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice, kvalificiranih in nekvalificiranih elektronskih potrdil o atributih ter kvalificiranih in nekvalificiranih potrdil za evropske podjetniške denarnice;

(b)omogočanje na evropske podjetniške denarnice zanašajočim se strankam, da zahtevajo in potrjujejo identifikacijske podatke lastnika evropske podjetniške denarnice in elektronska potrdila o atributih;

(c)izmenjavo in predložitev identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice, elektronskih potrdil o atributih in selektivno razkritih podatkov evropskim podjetniškim denarnicam;

(d)omogočanje samodejne interakcije z evropskimi podjetniškimi denarnicami brez ročnega posredovanja ali z neposrednim uporabniškim dejanjem;

(e)varno uvajanje lastnika evropske podjetniške denarnice na daljavo prek pooblaščenega zastopnika s sredstvom elektronske identifikacije tega pooblaščenega zastopnika, ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 910/2014 glede „srednje“ ali „visoke“ ravni zanesljivosti;

(f)interakcijo med evropskimi podjetniškimi denarnicami ter med evropskimi podjetniškimi denarnicami in evropskimi denarnicami za digitalno identiteto za namene varnega prejemanja, potrjevanja in izmenjave identifikacijskih podatkov lastnikov evropske podjetniške denarnice in elektronskih potrdil o atributih;

(g)avtentikacijo, kadar je ta potrebna, na evropsko podjetniško denarnico zanašajočih se strank z izvajanjem mehanizmov avtentikacije;

(h)preverjanje avtentičnosti in veljavnosti evropskih podjetniških denarnic, kadar je to potrebno, s strani na evropsko podjetniško denarnico zanašajočih se strank;

(i)zagotavljanje kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz člena 5(1), točka (i), vključno z vmesnikom za evropski digitalni imenik, vzpostavljen v skladu s členom 10;

(j)dodelitev vsaj enega enotnega digitalnega naslova vsakemu lastniku evropske podjetniške denarnice za namene kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz člena 5(1), točka (i), in evropskega digitalnega imenika iz člena 10;

(k)zagotavljanje potrdil o enoti denarnice vsem enotam evropske podjetniške denarnice, ki vsebujejo javne ključe in ustrezne zasebne ključe, zaščitene z varno kriptografsko napravo denarnice;

(l)upravljanje kritičnih sredstev, uporabo vsaj ene varne kriptografske aplikacije denarnice in varne kriptografske naprave denarnice ter, kadar so kritična sredstva povezana z izvajanjem elektronske identifikacije na srednji ravni zanesljivosti, zagotavljanje, da se taki kriptografski upravljavci ali drugi postopki obdelave kritičnih sredstev izvajajo v skladu z zahtevami za značilnosti in zasnovo sredstev elektronske identifikacije na srednji ravni zanesljivosti, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1502.

2.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic tudi:

(a)zagotovijo, da so identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice digitalno povezani z evropsko podjetniško denarnico lastnika;

(b)za namene funkcionalnosti iz člena 5(1), točka (j), zagotovijo naslednje:

–vzporejanje med vlogami in atributi je mogoče preveriti, revidirati in preklicati ter mu slediti do zakonitih izdajateljev;

–navzkrižja vlog, prevelika pooblastila ali pretekla dovoljenja se samodejno odkrivajo in preprečujejo v realnem času;

–vsa logika dovoljenj je interoperabilna med državami članicami;

(c)zagotovijo vgrajeno varnost;

(d)ponujajo mehanizme potrjevanja, da se zagotovi preverjanje avtentičnosti in veljavnosti evropskih podjetniških denarnic;

(e)ponujajo mehanizem, ki lastnikom evropske podjetniške denarnice omogoča, da enostavno zaprosijo za tehnično podporo in prijavijo tehnične probleme ali druge incidente, ki negativno vplivajo na uporabo evropskih podjetniških denarnic;

(f)zagotovijo, da je mogoče veljavnost evropskih podjetniških denarnic preklicati v naslednjih primerih:

–na izrecno zahtevo lastnika evropske podjetniške denarnice;

–kadar je ogrožena varnost evropske podjetniške denarnice;

–ob trajnem ali začasnem prenehanju dejavnosti lastnika evropske podjetniške denarnice;

–kadar ponudnik evropske podjetniške denarnice ni vključen na seznam iz člena 12(5);

(g)Komisiji brez nepotrebnega odlašanja priglasijo:

–mehanizem, ki omogoča potrjevanje identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice;

–mehanizem, s katerim se potrdi avtentičnost in veljavnost evropskih podjetniških denarnic.

3.Komisija da informacije, priglašene na podlagi odstavka 2, točka (g), tega člena, na voljo javnosti na varen način in v elektronsko podpisani ali ožigosani obliki, primerni za avtomatizirano obdelavo.

4.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic izvajajo tehnične značilnosti iz odstavkov 1 in 2 v skladu z zahtevami iz Priloge.

5.Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi seznam referenčnih standardov ter po potrebi določi specifikacije in postopke v zvezi s tehničnimi značilnostmi evropskih podjetniških denarnic iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19.

Člen 7

Zahteve in obveznosti za ponudnike evropskih podjetniških denarnic

1.Evropske podjetniške denarnice zagotavljajo ponudniki evropskih podjetniških denarnic, ki so vključeni na seznam, vzpostavljen v skladu s členom 12(5).

2.Glede na vlogo evropskih podjetniških denarnic v digitalni infrastrukturi Unije imajo njihovi ponudniki sedež, glavni kraj poslovanja in glavne dejavnosti v Uniji ter ne predstavljajo tveganja za varnost Unije. Zlasti niso pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države.

3.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic izpolnjujejo zahteve iz člena 19a Uredbe (EU) št. 910/2014. Ta obveznost se ne uporablja za ponudnike evropskih podjetniških denarnic, ki so ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja.

4.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic izpolnjujejo zahteve iz Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji.

5.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic izpolnjujejo veljavne zahteve glede kibernetske varnosti, določene v pravu Unije in nacionalnem pravu, vključno s tistimi, ki se nanašajo na identifikacijo dobaviteljev z visokim tveganjem. Ponudniki tudi zagotovijo, da njihovi dobavitelji programske opreme in varnostnih rešitev izpolnjujejo te zahteve ter ustrezne varnostne standarde in zahteve.

6.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic:

(a)izvajajo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev zaupnosti, celovitosti, avtentičnosti, interoperabilnosti in razpoložljivosti evropskih podjetniških denarnic, ki jih zagotavljajo, z drugimi evropskimi podjetniškimi denarnicami in evropskimi denarnicami za digitalno identiteto;

(b)zagotovijo, da so lastniki evropske podjetniške denarnice na uporabniku prijazen, jedrnat in dostopen način jasno obveščeni o pogojih uporabe evropske podjetniške denarnice, vključno z obsegom in omejitvami osnovnih in dodatnih funkcionalnosti, standardi kibernetske varnosti in pravicami lastnika evropske podjetniške denarnice v zvezi s prenosljivostjo podatkov, pravnimi sredstvi in prenehanjem storitve;

(c)zagotovijo, da so pooblaščeni predstavniki lastnikov evropske podjetniške denarnice na uporabniku prijazen, jedrnat in dostopen način jasno obveščeni o svojih pravicah in obveznostih v zvezi z enoto evropske podjetniške denarnice, zlasti o pravici, da zahtevajo preklic potrdila o enoti denarnice, in sicer z uporabo mehanizma avtentikacije iz točke 1 Priloge;

(d)sodelujejo s pristojnimi nadzornimi organi iz člena 13(1) ali s Komisijo v primerih iz člena 13(10) in člena 14(1) in se brez nepotrebnega odlašanja odzovejo na vsako zahtevo po informacijah ali dokumentaciji, ki je potrebna za preverjanje skladnosti s to uredbo;

(e)ustreznim nacionalnim nadzornim organom ali Komisiji v primerih iz člena 14(1) priglasijo vse bistvene spremembe svojih storitev ali splošne strukture, ki bi lahko vplivale na skladnost ponudnika s to uredbo;

(f)obvestijo lastnike evropske podjetniške denarnice v primeru začasne ukinitve, preklica ali prostovoljnega prenehanja ponudnikov storitev evropske podjetniške denarnice in odstranitve ponudnika evropske podjetniške denarnice s seznama, vzpostavljenega v skladu s členom 12(5), ter zagotovijo prenos ali izbris podatkov o lastnikih evropske podjetniške denarnice v skladu z navodili lastnikov evropske podjetniške denarnice, vključno z identifikacijskimi podatki lastnika evropske podjetniške denarnice;

(g)zagotovijo, da se informacije o lastnikih evropske podjetniške denarnice v skladu s členom 10(2) priglasijo Komisiji ter da se informacije, ki so bile prvotno predložene Komisiji, posodabljajo in potrjujejo z uporabo ponudnikov identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice, ki izdajajo enotne identifikatorje iz člena 8(5), točka (b).

Člen 8

Identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice

1.Ponudniki identifikacijskih podatkov lastnikov evropske podjetniške denarnice evropskim podjetniškim denarnicam lastnikov evropske podjetniške denarnice izdajo identifikacijske podatke lastnikov evropske podjetniške denarnice. Kadar so lastniki evropske podjetniške denarnice subjekti Unije, Komisija evropskim podjetniškim denarnicam teh subjektov Unije izda identifikacijske podatke lastnikov evropske podjetniške denarnice.

2.Države članice Komisiji priglasijo ustrezne verodostojne vire za preverjanje zahtevanih atributov za izdajo identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice. Komisija na podlagi informacij, prejetih v skladu s tem odstavkom, na svojem spletnem mestu v strojno berljivi obliki da na voljo seznam priglašenih ustreznih verodostojnih virov.

3.Identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice se izdajo v obliki, ki je skladna z enim od standardov iz Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2024/2979, in kot:

(a)kvalificirana elektronska potrdila o atributih, če jih zagotavljajo ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja;

(b)elektronska potrdila o atributih, izdana s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, če jih zagotavlja za to pristojen organ javnega sektorja;

(c)elektronska potrdila o atributih, če jih zagotavlja Komisija.

4.Identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice, ki jih izda Komisija, imajo enak pravni učinek kot kvalificirana elektronska potrdila o atributih in potrdila o atributih, izdana s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir.

5.Identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice vsebujejo vsaj naslednje atribute:

(a)uradno ime gospodarskega subjekta ali organa javnega sektorja, kot je zabeleženo v ustreznem registru ali uradni evidenci;

(b)ustrezni enotni identifikator, dodeljen v skladu s členom 9. 

6.Komisija vzpostavi in vzdržuje shemo za potrjevanje atributov za identifikacijske podatke lastnika evropske podjetniške denarnice. Ta shema se navede v katalogu shem za potrjevanje atributov iz člena 8 Izvedbene uredbe (EU) 2025/1569.

7.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi zahteve za identifikacijske podatke lastnika evropske podjetniške denarnice, izdane v skladu s tem členom, vključno s postopki, v skladu s katerimi države članice Komisiji priglasijo ustrezne verodostojne vire. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19.

Člen 9

Enotni identifikatorji

1.Kadar je gospodarskemu subjektu dodeljen evropski enotni identifikator, se ta identifikator uporablja kot enotni identifikator iz člena 8(4), točka (b), te uredbe.

2.Kadar gospodarskemu subjektu ali organu javnega sektorja ni bil dodeljen evropski enotni identifikator, se ustvari enotni identifikator v skladu z izvedbenim aktom iz odstavka 4.

3.Kadar je organ javnega sektorja subjekt Unije, Komisija ustvari in temu subjektu Unije dodeli enotni identifikator v skladu z odstavkom 4 tega člena.

4.Komisija z izvedbenimi akti določi specifikacije, zahteve in postopke v zvezi z enotnim identifikatorjem iz odstavka 2 tega člena, vključno z ukrepi za zagotovitev, da se lastnikom evropske podjetniške denarnice ne dodeli več kot en enotni identifikator. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19.

Člen 10

Evropski digitalni imenik

1.Komisija vzpostavi, upravlja in vzdržuje evropski digitalni imenik, ki deluje kot zaupanja vreden vir informacij za lastnike evropske podjetniške denarnice in je v obliki spletne aplikacije, sestavljene iz dveh vmesnikov:

(a)strojno berljivega vmesnika, dostopnega prek vmesnika za aplikacijsko programiranje za avtomatizirano komunikacijo med sistemi;

(b)varne spletne platforme, ki omogoča dostop avtenticiranim in pooblaščenim uporabnikom ter deluje kot spletni portal sistema za uporabnike evropske podjetniške denarnice.

2.Za namene vzdrževanja evropskega digitalnega imenika ponudniki evropskih podjetniških denarnic Komisiji ob zagotovitvi evropske podjetniške denarnice predložijo kategorije informacij, določene v izvedbenem aktu iz odstavka 6.

3.Komisija zagotovi, da se ustrezne informacije vključijo v evropski digitalni imenik.

4.Komisija omogoči dostop do evropskega digitalnega imenika samo lastnikom evropske podjetniške denarnice in njihovim pooblaščenim zastopnikom ter ponudnikom evropskih podjetniških denarnic.

5.Ponudniki evropske podjetniške denarnice brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v enem delovnem dnevu, Komisiji neposredno sporočijo vsako spremembo ali preklic v zvezi z informacijami iz odstavka 2 za namene vzdrževanja evropskega digitalnega imenika.

6.Komisija z izvedbenimi akti določi standarde in tehnične specifikacije za enotne digitalne naslove in kategorije informacij, ki se ji morajo sporočiti za namene evropskega digitalnega imenika. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19.

Člen 11

Priglasitev ponudnikov evropskih podjetniških denarnic

1.Subjekti, ki nameravajo zagotavljati evropske podjetniške denarnice, to skupaj z informacijami iz odstavka 2 priglasijo pristojnemu nadzornemu organu.

2.Priglasitev iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije:

(a)pravno ime subjekta, vsa uporabljana trgovska imena, URL spletne strani, kontaktni elektronski naslov, telefonsko številko in fizični naslov;

(b)registrsko številko subjekta, ki jo je izdal nacionalni register, če je na voljo;

(c)opis, kako evropske podjetniške denarnice, ki jih namerava zagotavljati subjekt, ponujajo osnovne funkcionalnosti iz člena 5(1);

(d)opis vseh dodatnih funkcionalnosti, ki jih podpirajo evropske podjetniške denarnice, ki jih namerava zagotavljati subjekt;

(e)izjavo o skladnosti z zahtevami te uredbe.

3.Za ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja se ne uporablja postopek pregleda in preverjanja iz odstavkov 4 do 6. Pristojni nadzorni organ po predložitvi informacij iz odstavka 2 v dveh delovnih dneh obvesti Komisijo z namenom dodajanja navedenega ponudnika na seznam iz člena 12(5) in lahko takoj ponudi evropske podjetniške denarnice.

4.Nadzorni organ ima po prejemu priglasitve na voljo 30 dni, da pregleda predložene informacije.

Kadar nadzorni organ na podlagi tega pregleda ugotovi, da so informacije popolne in se zdi, da opis iz odstavka 2, točka (c), ustreza zahtevam iz člena 5(1), o tem v dveh delovnih dneh obvesti Komisijo z namenom dodajanja tega ponudnika na seznam iz člena 12(5).

5.Kadar nadzorni organ na podlagi tega pregleda ugotovi, da informacije niso popolne ali da opis iz odstavka 2, točka (c), ne ustreza zahtevam iz člena 5(1), od subjekta, ki priglaša, zahteva dodatne informacije ali pojasnila in določi razumen rok za odgovor, ki ni daljši od 15 koledarskih dni. Če navedene informacije ali pojasnila nadzornemu organu omogočajo, da ugotovi, da so informacije popolne in se zdi, da opis iz odstavka 2, točka (c), ustreza zahtevam iz člena 5(1), o tem v dveh delovnih dneh obvesti Komisijo z namenom dodajanja tega ponudnika na seznam iz člena 12(5). V nasprotnem primeru ali če ne prejme nobenega odgovora, nadzorni organ obvesti subjekt, ki priglaša, da ne bo dodan na seznam iz člena 12(5).

6.Če nadzorni organ subjektu, ki priglaša, v 30 koledarskih dneh od prejema priglasitve ne predloži vsebinskega odgovora na rezultat pregleda iz odstavka 4, se informacije štejejo za popolne, opis iz odstavka 2, točka (c), pa za skladnega z zahtevami iz člena 5(1); nadzorni organ o tem v dveh delovnih dneh obvesti Komisijo, da se navedeni ponudnik doda na seznam iz člena 12(5).

7.Države članice zagotovijo, da imajo subjekti priglasitelji pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev nadzornega organa, brez poseganja v katero koli drugo upravno ali izvensodno pravno sredstvo, kadar jih nadzorni organ zavrne kot ponudnika evropskih podjetniških denarnic ali ne sprejme odločitve v razumnem roku.

Člen 12

Seznam priglašenih ponudnikov evropskih podjetniških denarnic

1.Nadzorni organi v 24 urah po seznanitvi s kakršnimi koli spremembami informacij, zagotovljenih v skladu s členom 11, o tem obvestijo Komisijo.

2.Informacije, ki jih zagotovijo nadzorni organi iz člena 11 in člena 12(1), vključujejo naslednje:

(a)namen predložitve, ki je lahko eden od naslednjih:

–registracija priglašenega ponudnika evropskih podjetniških denarnic, ki pred tem še ni bil na seznamu iz odstavka 5;

–sprememba predhodno predloženih informacij v zvezi s ponudniki evropskih podjetniških denarnic, ki so trenutno na seznamu iz odstavka 5;

–zahteva za odstranitev ponudnika evropskih podjetniških denarnic s seznama iz odstavka 5;

(b)ime in, kadar je ustrezno, trgovsko ime ponudnika evropskih podjetniških denarnic;

(c)državo članico, v kateri ima ponudnik evropskih podjetniških denarnic svoj glavni sedež;

(d)ime pristojnega nadzornega organa;

(e)navedbo, ali je ponudnik evropskih podjetniških denarnic ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja.

3.Komisija na podlagi informacij, prejetih v skladu s tem členom, na svojem spletnem mestu v strojno berljivi obliki vzpostavi in vzdržuje seznam ponudnikov evropskih podjetniških denarnic.

Člen 13

Upravljanje in nadzor

1.V vsaki državi članici so nadzorni organi, imenovani v skladu s členom 46a Uredbe (EU) št. 910/2014, tudi nadzorni organi za namene te uredbe.

2.Ti nadzorni organi so pristojni za nadzorne naloge v zvezi s ponudniki evropskih podjetniških denarnic, ki imajo glavni sedež v tej državi članici.

3.Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi iz odstavka 1 potrebna pooblastila in ustrezne vire za uspešno, učinkovito in neodvisno opravljanje svojih nalog.

4.Vloga nacionalnih nadzornih organov iz odstavka 1 je:

(a)spremljati skladnost z zahtevami iz te uredbe in po potrebi ukrepati v zvezi s ponudniki evropskih podjetniških denarnic z naknadnimi nadzornimi dejavnostmi;

(b)delovati kot glavni povezovalni urad za ponudnike identifikacijskih podatkov lastnikov evropske podjetniške denarnice ter po potrebi lajšati dostop do informacij ustreznih nacionalnih organov in registrov za izdajo identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice in enotnih identifikatorjev.

5.Naloge nadzornih organov iz odstavka 1 vključujejo naslednje:

(a)pregledujejo in ocenjujejo priglasitve, predložene v skladu s členom 11;

(b)preverjajo utemeljene trditve, zlasti tiste, ki so jih predložili lastniki evropskih podjetniških denarnic, da ponudnik evropskih podjetniških denarnic ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te uredbe, in po potrebi ukrepajo;

(c)preverjajo obstoj in pravilno uporabo načrtov za prenehanje, kadar ponudnik evropskih podjetniških denarnic preneha opravljati svoje dejavnosti, vključno z ohranjanjem dostopa do informacij;

(d)zagotavljajo, da ponudniki evropskih podjetniških denarnic odpravijo vsakršno neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe;

(e)nalagajo kazni v skladu z odstavki 6 do 9;

(f)ustrezne pristojne organe zadevnih držav članic, imenovane ali ustanovljene na podlagi člena 8(1) Direktive (EU) 2022/2555, obveščajo o vseh resnih kršitvah varnosti ali izgubah celovitosti, s katerimi se seznanijo pri opravljanju svojih nalog, in v primeru resne kršitve varnosti ali izgube celovitosti, ki zadeva druge države članice, obvestijo enotno kontaktno točko zadevne države članice, imenovano ali vzpostavljeno na podlagi člena 8(3) Direktive (EU) 2022/2555, in enotne kontaktne točke v drugih zadevnih državah članicah, vzpostavljene na podlagi člena 46c(1) U Uredbe (EU) št. 910/2014, ter obvestijo javnost ali zahtevajo, da to stori ponudnik evropskih podjetniških denarnic, kadar nadzorni organ ugotovi, da bi bilo razkritje kršitve varnosti ali izgube celovitosti v javnem interesu;

(g)sodelujejo z nadzornimi organi, ustanovljenimi na podlagi člena 51 Uredbe (EU) 2016/679, zlasti jih brez nepotrebnega odlašanja obveščajo o domnevnih kršitvah pravil o varstvu osebnih podatkov in o kršitvah varnosti, ki domnevno predstavljajo kršitve varnosti osebnih podatkov;

(h)po potrebi sodelujejo z drugimi nacionalnimi nadzornimi organi;

(i)vzpostavijo pritožbeni mehanizem, s katerim lahko ponudniki evropskih podjetniških denarnic vložijo pritožbe v skladu s členom 11(7), in zagotovijo jasno obveščanje o njegovem obstoju;

(j)poročajo Komisiji o svojih glavnih dejavnostih;

(k)prekličejo vključitev ponudnika evropskih podjetniških denarnic na seznam, vzpostavljen v skladu s členom 12(5), če nadzorni organ ugotovi, da ponudnik ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe ali da ne izpolnjuje obveznosti iz te uredbe;

(l)sodelujejo z nadzornimi organi, ki jih države članice imenujejo v skladu s členom 46b Uredbe (EU) št. 910/2014, zlasti za zagotovitev, da se gospodarskim subjektom s sedežem zunaj Unije izda le en sklop identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice in enotni identifikator evropske podjetniške denarnice.

6.Države članice določijo pravila, ki nadzornemu organu iz odstavka 1 tega člena omogočajo, da naložijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Navedene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Navedena pravila ne vplivajo na člen 31 Direktive (EU) 2022/2555 in člen 83 Uredbe (EU) 2016/679.

7.Države članice do [Urad za publikacije: vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] Komisiji priglasijo pravila, ki so jih države članice določile v skladu z odstavkom 6, in ji nemudoma priglasijo vse naknadne spremembe pravil. Komisija redno posodablja in vodi enostavno dostopen javni register navedenih pravil.

8.Države članice za naložitev kazni v skladu z odstavkom 6 upoštevajo naslednja neizčrpna in okvirna merila: 

(a)naravo, težo, obseg in trajanje kršitve;

(b)morebitne ukrepe, ki jih je kršitelj sprejel za ublažitev ali odpravo škode, povzročene s kršitvijo;

(c)morebitne predhodne kršitve kršitelja;

(d)pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih je kršitelj pridobil s kršitvijo, če je take koristi ali izgube mogoče zanesljivo ugotoviti;

(e)morebiten drug oteževalni ali olajševalni dejavnik v zvezi z okoliščinami primera;

(f)skupni letni promet kršitelja v preteklem poslovnem letu v Uniji.

Države članice zagotovijo, da se za kršitve te uredbe, ki jih storijo ponudniki evropskih podjetniških denarnic, naložijo upravne globe v višini največ 2 % skupnega svetovnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu.

9.Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih glob, ki jih naložijo upravni organi, se šteje, da globe, ki jih odredi nadzorni organ in naložijo pristojna nacionalna sodišča ter imajo enak učinek kot upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 6. V vsakem primeru so globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Zadevna država članica Komisiji priglasi določbe zakonov, ki jih sprejme v skladu s tem odstavkom, do [Urad za publikacije: vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] in brez odlašanja vse naknadne spremembe zakona ali spremembe, ki vplivajo na navedene določbe.

10.Komisija v okoliščinah, ki upravičujejo takojšnje ukrepanje za ohranitev pravilnega delovanja notranjega trga, in kadar ima zadostne razloge za domnevo, da evropske podjetniške denarnice, ki jih zagotovi ponudnik, niso skladne z zahtevami iz te uredbe in pristojni nadzorni organ ni sprejel učinkovitih ukrepov, opravi oceno skladnosti. Komisija o tem ustrezno obvesti ustrezne organe, ponudnik pa ustrezno sodeluje.

11.Komisija se lahko na podlagi ocene odloči, da je potreben popravni ali omejevalni ukrep, po posvetovanju z zadevnimi državami članicami in ponudnikom pa lahko določi ustrezne ukrepe. Komisija upošteva naravo in resnost neskladnosti ter morebitni vpliv na notranji trg in pravice gospodarskih subjektov.

12.Komisija lahko na podlagi posvetovanja sprejme izvedbene akte, s katerimi določi popravne ali omejevalne ukrepe, vključno z začasnim umikom ponudnika s seznama priglašenih ponudnikov ali zahtevo, da ponudnik sprejme posebne ukrepe za uskladitev evropskih podjetniških denarnic z Uredbo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda.

13.Komisija nemudoma obvesti ponudnika o izvedbenih aktih, države članice pa te izvedbene akte nemudoma izvedejo in o tem ustrezno obvestijo Komisijo. Navedeni ukrepi se uporabljajo, dokler trajajo izredne razmere, ki upravičujejo poseg Komisije, pod pogojem, da ni zagotovljena skladnost evropskih podjetniških denarnic s to uredbo.

Člen 14

Skupina za sodelovanje na področju evropske digitalne identitete

Skupina za sodelovanje na področju evropske digitalne identitete, ustanovljena v skladu s členom 46e Uredbe (EU) št. 910/2014, je pristojna za lajšanje sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo o zadevah, povezanih z evropskimi podjetniškimi denarnicami. To vključuje izmenjevanje najboljših praks, razpravljanje o tehničnih in operativnih vprašanjih ter usklajevanje prizadevanj za zagotovitev ustreznega izvajanja in delovanja evropskih podjetniških denarnic.

Člen 15

Upravljanje in nadzor subjektov Unije, ki zagotavljajo evropske podjetniške denarnice

1.Kadar je ponudnik evropskih podjetniških denarnic subjekt Unije, je njegov nadzorni organ Komisija.

2.Vloga Komisije, ki deluje kot nadzorni organ v skladu z odstavkom 1, je spremljati skladnost z zahtevami iz te uredbe in po potrebi ukrepati v zvezi s ponudniki evropskih podjetniških denarnic z naknadnimi nadzornimi dejavnostmi.

3.Kadar Komisija deluje kot nadzorni organ v skladu z odstavkom 1, opravlja naloge iz člena 13(5), točke (a), (b), (c), (d), (h) in (k).

Komisija o svojih glavnih dejavnostih v zvezi s tem pripravi poročilo.

Poglavje III – Sprejemanje evropskih podjetniških denarnic

Člen 16

Obveznosti organov javnega sektorja

4.Organi javnega sektorja do [Urad za publikacije: vstaviti datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] gospodarskim subjektom omogočijo, da z uporabo osnovnih funkcionalnosti evropskih podjetniških denarnic iz člena 5(1) izvajajo naslednja dejanja:

(a)identificirajo in avtenticirajo;

(b)podpisujejo ali žigosajo;

(c)predložijo dokumente;

(d)pošiljajo ali prejemajo priglasitve.

Dejanja iz prvega pododstavka, točke (a) do (d), se izvajajo za izpolnjevanje obveznosti poročanja ali upravnega postopka.

5.Za namene odstavka 1, točki (c) in (d), imajo organi javnega sektorja evropske podjetniške denarnice, vključno s kvalificirano storitvijo elektronske priporočene dostave iz člena 5(1), točka (i).

6.Z odstopanjem od odstavka 2 in do [Urad za publikacije: vstaviti datum 36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] se lahko organi javnega sektorja odločijo, da ne bodo ponujali kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz člena 5(1), točka (i), in namesto tega podpirajo druge obstoječe rešitve, ki gospodarskim subjektom omogočajo izvajanje dejanj iz odstavka 1, točki (c) in (d), če te rešitve:

(a)izpolnjujejo zahteve, ki se uporabljajo za kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz Uredbe (EU) št. 910/2014;

(b)ponujajo vstopno točko, ki lastnikom evropske podjetniške denarnice omogoča predložitev dokumentov ter pošiljanje in prejemanje priglasitev z uporabo kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz člena 5(1), točka (i).

Po izteku obdobja odstopanja iz tega pododstavka lahko organi javnega sektorja še naprej podpirajo alternativne rešitve iz navedenega pododstavka, vendar imajo v skladu z odstavkom 2 evropske podjetniške denarnice, vključno s kvalificirano storitvijo elektronske priporočene dostave iz odstavka 1 člena 5(1), točka (i).

Poglavje IV – Mednarodni vidiki

Člen 17

Podjetniške denarnice ter drugi podobni instrumenti in okviri, ki se ponujajo v tretjih državah

1.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, da se za podjetniške denarnice ali sisteme, ki ponujajo podobne funkcije in jih izdajo ponudniki s sedežem v tretjih državah, šteje, da ponujajo zagotovila, enakovredna evropskim podjetniškim denarnicam, izdanim v skladu s to uredbo, če so take podjetniške denarnice ali sistemi interoperabilni z okvirom zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014 ter podpirajo vsaj funkcionalnosti identifikacije in avtentikacije ter izmenjavo elektronskih potrdil o atributih. Taki izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, da se za okvire tretjih držav za sisteme, ki ponujajo podobne funkcije kot evropske podjetniške denarnice, šteje, da ponujajo zagotovila, enakovredna evropskim podjetniškim denarnicam, izdanim v skladu s to uredbo, če so sistemi, zagotovljeni na podlagi navedenih okvirov, interoperabilni z okvirom zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014 ter podpirajo vsaj funkcionalnosti identifikacije in avtentikacije ter izmenjavo elektronskih potrdil o atributih. Taki izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19.

3.Komisija pred sprejetjem izvedbenih aktov iz odstavkov 1 in 2 oceni, ali se zagotovila lahko štejejo za enakovredna zahtevam iz te uredbe.

4.Kadar razpoložljive informacije razkrijejo, da teh zagotovil ni več mogoče šteti za enakovredna zahtevam iz te uredbe, Komisija z izvedbenim aktom v potrebnem obsegu razveljavi, spremeni ali začasno razveljavi akt iz odstavkov 1 in 2.

5.Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam okvirov, podjetniških denarnic ali sistemov, ki ponujajo podobne funkcije in jih izdajo ponudniki s sedežem v tretjih državah ter v zvezi s katerimi je Komisija sprejela izvedbeni akt v skladu s tem členom.

Člen 18

Izdajanje evropskih podjetniških denarnic gospodarskim subjektom s sedežem zunaj Unije

1.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic lahko gospodarskim subjektom s sedežem v tretji državi zagotovijo evropske podjetniške denarnice pod pogojem, da so jim bili izdani identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice in enotni identifikator v skladu s tem členom.

2.Za namene tega člena gospodarski subjekti zahtevajo samo en sklop identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice od enega ponudnika identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice.

3.Kadar gospodarski subjekt s sedežem zunaj Unije zahteva evropsko podjetniško denarnico, ponudnik evropskih podjetniških denarnic to zahtevo priglasi nadzornemu organu države članice, v kateri je ponudnik priglašen.

4.Ponudniki evropskih podjetniških denarnic od ponudnika identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice v imenu gospodarskega subjekta s sedežem v tretji državi zahtevajo identifikacijske podatke lastnika evropske podjetniške denarnice.

5.Ponudniki identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice lahko gospodarskim subjektom s sedežem zunaj Unije izdajo identifikacijske podatke lastnika evropske podjetniške denarnice in enotne identifikatorje v skladu s členoma 8 in 9, če:

(a)je pri dokazovanju in preverjanju identitete teh gospodarskih subjektov izpolnjena ena ali po potrebi kombinacija metod za preverjanje identitete iz člena 24(1a) Uredbe (EU) št. 910/2014;

(b)gospodarskemu subjektu ni bil izdan drug sklop identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice.

6.Države članice sodelujejo, da bi zagotovile, da lahko ponudniki identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice preverijo, da gospodarskemu subjektu s sedežem zunaj Unije še niso bili izdani identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice.

Poglavje V – Končne določbe

Člen 19

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 48 Uredbe (EU) št. 910/2014. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 20

Sprememba Uredbe (EU) št. 910/2014

V Uredbi (EU) št. 910/2014 se člen 5a spremeni:

(1) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za zagotovitev, da imajo vse fizične osebe v Uniji varen, zaupanja vreden in nemoten čezmejni dostop do javnih in zasebnih storitev, pri tem pa popoln nadzor nad svojimi podatki, vsaka država članica v 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti izvedbenih aktov iz odstavka 23 tega člena in člena 5c(6) zagotovi vsaj eno evropsko denarnico za digitalno identiteto.“;

(2) v odstavku 5 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) zagotavljajo, da identifikacijski podatki osebe, ki so na voljo v shemi elektronske identifikacije, v okviru katere se zagotavlja evropska denarnica za digitalno identiteto, enolično predstavljajo fizično osebo ali fizično osebo, ki zastopa fizično ali pravno osebo, in so povezani z navedeno evropsko denarnico za digitalno identiteto;“;

(3) v odstavku 9 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) v primeru smrti uporabnika.“;

(4) odstavek 15 se nadomesti z naslednjim:

„15. Uporaba evropskih denarnic za digitalno identiteto je prostovoljna. Fizičnim osebam, ki ne uporabljajo evropskih denarnic za digitalno identiteto, se nikakor ne omejuje ali ovira dostop do javnih in zasebnih storitev, dostop do trga dela in svoboda gospodarske pobude. Dostop do javnih in zasebnih storitev je še naprej mogoč z drugimi obstoječimi sredstvi identifikacije in avtentikacije.“.

Člen 21

Ocena in pregled

7.Komisija do [Urad za publikacije: vstaviti datum tri leta po začetku veljavnosti] pregleda uporabo te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. V poročilu se oceni učinkovitost določb te uredbe v zvezi z olajšanjem predložitve elektronskih dokumentov in elektronskih potrdil organom javnega sektorja z uporabo evropskih podjetniških denarnic ter v zvezi s tehnološkim, tržnim in pravnim razvojem. V poročilu se oceni tudi, ali je treba spremeniti področje uporabe te uredbe ali njenih posebnih določb, da se določi obveznost uporabe evropskih podjetniških denarnic za obravnavanje tveganj pravne razdrobljenosti.

8.Poročilo iz odstavka 1 vsebuje naslednje vidike:

(a)minimalne osnovne funkcionalnosti evropskih podjetniških denarnic;

(b)raven skladnosti ponudnikov evropskih podjetniških denarnic ter postopek priglasitve in merila iz člena 11;

(c)uporabo in delovanje pravil, ki jih glede kazni določijo države članice na podlagi člena 13;

(d)podrobne zahteve in tehnične specifikacije za kvalificirano storitev elektronske priporočene dostave iz člena 5(1), točka (i);

Države članice najpozneje eno leto pred rokom za predložitev poročila iz odstavka 1 Komisiji predložijo informacije, potrebne za pripravo poročil.

Člen 22

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [Urad za publikacije: vstaviti datum eno leto po začetku veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Za zagotovitev doslednosti in sorazmernosti okvir za spremljanje temelji na tristebrni strukturi iz ocene učinka za revizijo uredbe eIDAS, tj. kazalnikih izvajanja in uporabe ter kontekstualnih kazalnikih, ter jih prilagaja posebnemu področju uporabe evropskih podjetniških denarnic. To zagotavlja uskladitev, hkrati pa preprečuje podvajanje obveznosti spremljanja in spoštuje načela boljšega pravnega urejanja, vključno s sorazmernostjo in ponovno uporabo obstoječih podatkovnih tokov. Poleg tega se bo za oceno rezultatov pobude prek posredniških kazalnikov uporabil sklop dodatnih kazalnikov, ki so posebej povezani s specifičnimi cilji. Ti širši makroekonomski trendi in trendi upravne obremenitve ostajajo kontekstualni in se bodo skupaj s podatki eIDAS razlagali tako, da bodo podpirali statistično sklepanje in ne bodo pomenili neposredne vzročnosti.

Nov sklop kazalnikov, povezanih s specifičnimi cilji, je naveden v nadaljevanju:

Vidik spremljanja in vrednotenja ter ustrezni cilji	Kazalniki	Odgovornost za zbiranje	Viri
Specifični cilj 1: zmanjšati upravno breme, racionalizirati postopke zagotavljanja skladnosti in izboljšati zagotavljanje storitev.
Zmanjšati upravno breme, povezano z zagotavljanjem skladnosti z zakonodajo in izpolnjevanjem zahtev glede poročanja, za podjetja z dokazljivimi gospodarskimi koristmi	Kazalnik količinsko opredeljivega zmanjšanja bremena vladnih predpisov	Evropska komisija	Pregled enotnega trga in konkurenčnosti 14
Izboljšati zagotavljanje javnih storitev	Izmerjene izboljšave pri kazalnikih digitalnih javnih storitev za podjetja v okviru primerjalne ocene e-uprave, zlasti v zvezi z označevalci zagotavljanja spletnih storitev in interoperabilnosti (specifični kazalniki: (čezmejna) spletna dostopnost; (čezmejna) elektronska identifikacija; predhodno izpolnjeni obrazci; tehnični sistem po načelu „samo enkrat“)	Evropska komisija	Primerjalna ocena e-uprave, ki je podlaga za program politike digitalnega desetletja
Okrepiti evropsko konkurenčnost	Merljive izboljšave pri izvozu blaga MSP v druge države EU v industrijskem sektorju (% MSP)	Evropska komisija	Pregled enotnega trga in konkurenčnosti
Specifični cilj 2: zagotoviti, da imajo gospodarski subjekti in organi javnega sektorja dostop do varne in zaupanja vredne čezmejne digitalne identifikacije, ki izpolnjuje potrebe uporabnikov in povpraševanje na trgu.
Razviti trg za varno digitalno identifikacijo in storitve zaupanja med gospodarskimi subjekti in organi javnega sektorja	Število skladnih in priglašenih ponudnikov evropske podjetniške denarnice, vključno s ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja	Nadzorni organi	Podatki, sporočeni Evropski komisiji Evropski digitalni imenik
Zagotoviti, da so razpoložljive rešitve zaupanja vredne in varne ter da izpolnjujejo vse zahteve za zagotavljanje evropskih podjetniških denarnic	Število odvzetih dovoljenj priglašenim ponudnikom evropske podjetniške denarnice, razen ponudnikov, ki so prostovoljno prenehali komercialno zagotavljati podjetniške denarnice in povezane storitve Število in višina kazni, naloženih ponudnikom evropske podjetniške denarnice	Nadzorni organi	Podatki, sporočeni Evropski komisiji
Spodbujati sprejetje evropske podjetniške denarnice v vseh gospodarskih sektorjih	Število evropskih podjetniških denarnic, izdanih gospodarskim subjektom in organom javnega sektorja ter registriranih v evropskem digitalnem imeniku 15	Evropska komisija	Evropski digitalni imenik

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 16  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2028 in 2029,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 

 Neposredno upravljanje – Komisija:

–z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

–prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif. 17	držav Efte 18	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 19	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	Razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice še niso določeni  20	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk in potencialnih kandidatk	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–Navedeni zneski so strogo okvirni do končnega izida pogajanj o večletnem finančnem okviru 2028–2034.

–Ta pobuda se bo financirala s prerazporeditvijo znotraj operativnih programov naslednjega večletnega finančnega okvira in delno z upravnimi odhodki. Na tej stopnji ni mogoče natančno navesti prispevka iz vsakega razdelka in programa večletnega finančnega okvira, pričakuje pa se, da bo znaten prispevek zagotovljen iz programov iz razdelka 2 večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 (npr. iz Evropskega sklada za konkurenčnost).

–

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Prvo leto	Drugo leto	Naslednja leta (letni znesek)
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira	obveznosti	45,442	16,867	8,929
SKUPAJ	plačila	45,442	16,867	8,929

Zneski, prikazani v zgornji razpredelnici, so strogo okvirni do izida pogajanj o večletnem finančnem okviru.

		Prvo leto	Drugo leto	Naslednja leta (letni znesek)
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira	obveznosti	45,442	16,867	8,929
SKUPAJ	plačila	45,442	16,867	8,929

Zneski, prikazani v zgornji razpredelnici, so strogo okvirni do izida pogajanj o večletnem finančnem okviru.

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije 

Leto   2028

Leto  2029

Leto  2030

Leto  2031

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 21

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 22 …

– realizacija

– realizacija

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Prvo leto	Drugo leto	Naslednja leta (letni znesek)
Človeški viri	2,629	2,629	2,629
Drugi upravni odhodki	pm	pm	pm
SKUPAJ	2,629	2,629	2,629

Vsi zneski, prikazani v zgornji razpredelnici, so strogo okvirni do izida pogajanj o večletnem finančnem okviru.

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

IZGLASOVANE ODOBRITVE		Prvo leto		Drugo leto	Naslednja leta
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		7		7	7
20 01 02 03 (delegacije EU)		0		0	0
(Posredne raziskave)		0		0	0
(Neposredne raziskave)		0		0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0		0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		13		13	13
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0		0	0
Vrstica za upravno podporo	-na sedežu	0		0	0
[XX 01 YY YY]	– na delegacijah EU	0		0	0
(PU in NNS za posredne raziskave)		0		0	0
(PU in NNS za neposredne raziskave)		0		0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 4		0		0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 4		0		0	0
SKUPAJ		20		20	20

 

Glede na splošno obremenjenost v razdelku 4, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata ali drugih služb Komisije.

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

	Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije	Izredno dodatno osebje*
		financirano iz razdelka 4 ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom	7		n. r.
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)	13

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci	Naloge, ki jih morajo opraviti uradniki in začasni uslužbenci, se nanašajo na pravno delovno področje, tehnično delovno področje, usklajevanje in mednarodno ozaveščanje ter nadzorno vlogo.
Zunanji sodelavci	Naloge, ki jih morajo opraviti zunanji sodelavci, se nanašajo na pravno delovno področje, tehnično delovno področje, usklajevanje in mednarodno ozaveščanje ter nadzorno vlogo.

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	Prvo leto	Drugo leto	Naslednja leta
Odhodki za IT	42,813	14,238	6,300

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka predlaganega večletnega finančnega okvira 2028–2034

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto  2024	Leto  2025	Leto  2026	Leto  2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

 
3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva

–    za druge prihodke

–    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 23
		Leto 2024	leto 2025	leto 2026	leto 2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

   

9.4. DIGITALNE RAZSEŽNOSTI

4.1 Zahteve digitalnega pomena

Če se oceni, da pobuda politike nima nobene zahteve digitalnega pomena:

Utemeljitev, zakaj digitalnih sredstev ni mogoče uporabiti za izboljšanje izvajanja politike in zakaj se načelo „privzeto digitalen“ ne uporablja

n. r.

V drugih primerih:

Opis na visoki ravni zahtev digitalnega pomena in povezanih kategorij (podatki, digitalizacija in avtomatizacija postopkov, digitalne rešitve in/ali digitalne javne storitve)

Sklic na zahtevo	Opis zahteve	Subjekt, ki ga zahteva zadeva ali se nanj nanaša	Postopki na visoki ravni	Kategorije
Člen 4	Načelo enakovrednosti	Lastniki evropskih podjetniških denarnic Samozaposlene osebe Samostojni podjetniki Subjekti Unije	Uporaba evropske podjetniške denarnice in kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave kot digitalnih rešitev	Digitalizacija procesov Digitalne rešitve Digitalna javna storitev
Člen 5(1), (2), (3) in (4)	Funkcionalnosti evropske podjetniške denarnice	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic Lastniki evropskih podjetniških denarnic Pooblaščeni zastopniki lastnikov evropske podjetniške denarnice Na podjetniško denarnico zanašajoče se stranke	Razvoj IT (osnovne funkcionalnosti)	Digitalne rešitve Digitalna javna storitev Digitalizacija procesov
Člen 6(1), (2) in (4)	Tehnične značilnosti za evropske podjetniške denarnice	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic Lastniki evropskih podjetniških denarnic Na podjetniško denarnico zanašajoče se stranke	Razvoj IT (tehnične značilnosti)	Podatki Digitalne rešitve Digitalna javna storitev
Člen 6(3)	Objava priglašenih informacij	Evropska komisija Splošna javnost	Objava mehanizmov potrjevanja	Podatki Avtomatizacija postopka Digitalna javna storitev
Člen 6(5)	Vzpostavitev sklopa referenčnih standardov in specifikacij	Evropska komisija	Priprava izvedbenih aktov	Digitalna javna storitev
Člen 7	Zahteve in obveznosti za ponudnike evropskih podjetniških denarnic	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic Lastniki evropskih podjetniških denarnic Pooblaščeni zastopniki lastnikov evropske podjetniške denarnice Pristojni nadzorni organi Evropska komisija	Določitev zahtev in obveznosti za ponudnike evropskih podjetniških denarnic	Digitalne rešitve Podatki Digitalna javna storitev Digitalizacija procesov
Člen 8	Identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice	Ponudniki identifikacijskih podatkov evropskih podjetniških denarnic Lastniki evropskih podjetniških denarnic Subjekti EU Evropska komisija	Upravljanje identifikacijskih podatkov lastnika, ki se nanašajo na lastnike evropske podjetniške denarnice	Podatki Digitalna javna storitev
Člen 9	Enotni identifikatorji za lastnike evropske podjetniške denarnice	Ponudniki identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice Gospodarski subjekti Organi javnega sektorja Evropska komisija	Dodelitev enotnih identifikatorjev lastnikom evropske podjetniške denarnice	Podatki Digitalne rešitve Digitalne javne storitve
Člen 10	Evropski digitalni imenik	Evropska komisija Ponudniki evropskih podjetniških denarnic Lastniki evropskih podjetniških denarnic	Vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje evropskega digitalnega imenika	Digitalne rešitve Podatki Digitalna javna storitev
Člen 11	Priglasitev ponudnikov evropskih podjetniških denarnic	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic Nadzorni organ v državi članici sedeža	Postopek priglasitve za ponudnike evropske podjetniške denarnice	Podatki Digitalna javna storitev
Člen 12	Priglasitve ponudnikov evropskih podjetniških denarnic s strani držav članic Evropski komisiji	Države članice Evropska komisija	Priglasitev Objava	Digitalne rešitve Digitalna javna storitev Podatki
Člen 13	Nadzor s strani držav članic	Nadzorni organi v vsaki državi članici Evropska komisija Ponudniki evropskih podjetniških denarnic	Nadzor nad ponudniki evropske podjetniške denarnice Priglasitve ustreznih nacionalnih registrov	Podatki Digitalna javna storitev
Člen 14	Razširitev podpore skupine za sodelovanje na področju evropske digitalne identitete na evropske podjetniške denarnice	Skupina za sodelovanje na področju evropske digitalne identitete Evropska komisija Države članice	Izmenjava informacij in usklajevanje	Digitalna javna storitev
Člen 15	Upravljanje in nadzor subjektov Unije, ki zagotavljajo evropske podjetniške denarnice (poročila)			Podatki
Člen 16	Obveznosti organov javnega sektorja, da omogočijo uporabo evropskih podjetniških denarnic in zagotovijo kvalificirano storitev elektronske priporočene dostave	Organi javnega sektorja Lastniki evropskih podjetniških denarnic Ponudniki evropskih podjetniških denarnic	Identifikacija Avtentikacija Podpisovanje in žigosanje Predložitev dokumentov Priglasitev	Digitalne rešitve Digitalna javna storitev Digitalizacija procesov
Člen 17	Seznam podjetniških denarnic in drugih podobnih instrumentov, ponujenih v tretjih državah	Evropska komisija Države nečlanice EU	Objava enakovrednih sistemov iz tretjih držav	Podatki Digitalne rešitve Digitalna javna storitev
Člen 18	Izdajanje evropskih podjetniških denarnic gospodarskim subjektom s sedežem zunaj Unije	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic Gospodarski subjekti s sedežem v tretji državi Ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja s sedežem v državi članici Države članice ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja	Izdaja evropskih podjetniških denarnic Dokazovanje in preverjanje identitete	Podatki Digitalna rešitev Digitalna javna storitev
Člen 20	Odstranitev pravnih oseb iz Uredbe (EU) št. 910/2014 zaradi zastarelosti zaradi pojava evropskih podjetniških denarnic	Pravna oseba Države članice	Identifikacija, avtentikacija in izmenjava podatkov pravne osebe	Digitalna javna storitev Digitalna rešitev Podatki

4.2 Podatki

Opis podatkov, ki spadajo na področje uporabe, na visoki ravni

Vrsta podatkov	Sklici na zahteve	Standard in/ali specifikacija (če je primerno)
		//
Identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice	Člen 8(1)	Identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice se izdajo v obliki, ki je skladna z enim od standardov iz Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2024/2979, in kot: –kvalificirana elektronska potrdila o atributih, če jih zagotavljajo ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja; –elektronska potrdila o atributih, izdana s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, če jih zagotavlja za to pristojen organ javnega sektorja; –elektronska potrdila o atributih, če jih zagotavlja Komisija.
Elektronska potrdila o atributih / kvalificirana elektronska potrdila o atributih	Člen 8(1)	Zahteve glede izdajatelja: za kvalificirana elektronska potrdila o atributih mora biti izdajatelj ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja, ki izpolnjuje pravne in tehnične zahteve. Standardi/oblike: Potrdila morajo biti v skladu s shemami/oblikami, predpisanimi (znotraj arhitekturnega in referenčnega okvira / zbirke orodij) za potrdila o atributih. Sami atributi morajo biti točni in izpeljani iz verodostojnih virov. Interoperabilnost, zaupanje/preverjanje: Zanašajoče se stranke jih lahko preverijo, obstajati mora mehanizem preklica/začasne prekinitve, infrastruktura zaupanja pa mora zagotavljati njihovo veljavnost. Uredba (EU) 2024/1183 (eIDAS 2.0) – Priloga V; ETSI TS 119 471; ETSI EN 319 412 (serije); ETSI TS 119 182-1; ETSI TS 119 102-1; ETSI TS 119 102-2; ETSI EN 319 401; ETSI EN 319 411-1 / 411-2; ETSI TS 119 461; ETSI TS 119 172-4; CEN/EN 319 521
Elementi identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice	Člen 8(6)	Vsebovati morajo vsaj naslednje atribute: uradno ime gospodarskega subjekta ali organa javnega sektorja, kot je zabeleženo v ustreznem registru ali uradni evidenci, ter zadevni enotni identifikator, dodeljen v skladu s členom 9.
Enotni identifikatorji za lastnike evropskih podjetniških denarnic (EUID)	Člen 9(1)	Identifikator EUID je treba uporabiti, če gospodarski subjekt spada na področje uporabe Direktive (EU) 2017/1132 ali Direktive (EU) 2015/849.
Informacije za vzdrževanje evropskega digitalnega imenika	Člen 10(3) in (6)	Standardi in tehnične specifikacije za evropski digitalni imenik se določijo v izvedbenih aktih, ki se sprejmejo
Priglasitev ponudnikov evropske podjetniške denarnice	Člen 11(2)	Seznam elementov, ki jih je treba vključiti v priglasitev
Seznam priglašenih ponudnikov evropske podjetniške denarnice	Člen 12	Strojno berljiva oblika
Seznam nadzornih organov držav članic	Člen 13(3)	Podatkovni elementi, ki jih je treba vključiti: imena in naslovi
Informacije o nacionalnih registrih, ki vsebujejo informacije o gospodarskih subjektih in organih javnega sektorja	Člen 13(5), točka (f)	Ni opredeljeno
Seznam podjetniških denarnic in drugih podobnih instrumentov, ponujenih v tretjih državah	Člen 17(4)	Ni opredeljeno
Podatki lastnika evropske podjetniške denarnice za namene prenosljivosti	Priloga	Odprta oblika

Uskladitev z evropsko strategijo za podatke

Pojasnilo, kako so zahteve usklajene z evropsko strategijo za podatke.

Predlog je usklajen z evropsko strategijo za podatke z izvajanjem pristopa k inovacijam, ki temelji na podatkih, in krepitvijo digitalnega gospodarstva. Njegov cilj je zmanjšati upravna bremena, racionalizirati postopke zagotavljanja skladnosti in izboljšati zagotavljanje storitev s tržno usmerjenimi rešitvami ter s tem dodatno povečati konkurenčnost. Evropske podjetniške denarnice omogočajo nemoteno čezmejno izmenjavo informacij na pregleden, zaupanja vreden in varen način. Predlog spodbuja interoperabilnost in združljivost z obstoječimi sistemi.

Usklajenost z načelom „samo enkrat“

Pojasnilo, kako je bilo upoštevano načelo „samo enkrat“ in kako je bila proučena možnost ponovne uporabe obstoječih podatkov

Predlog spodbuja načelo „samo enkrat“, saj od organov zahteva, da ponovno uporabijo podatke, ki se že hranijo v drugi državi članici, ne da bi jih morala podjetja večkrat predložiti. Evropske podjetniške denarnice bodo dopolnjevale enotno digitalno vstopno mesto in njegov tehnični sistem po načelu „samo enkrat“ z zagotavljanjem zaupanja vredne identifikacije in avtentikacije gospodarskih subjektov in javnih uprav ter plasti za varno izmenjavo, ki podjetjem in organom javnega sektorja omogoča nemoteno čezmejno izmenjavo in ponovno uporabo preverjenih podatkov in uradnih potrdil. Medtem ko se tehnični sistem po načelu „samo enkrat“ osredotoča na interakcije med organi javnega sektorja (G2G), se evropske podjetniške denarnice osredotočajo na interakcije med organi javnega sektorja in gospodarskimi subjekti (B2G) ter med gospodarskimi subjekti (B2B).

Pojasnilo, kako so novoustvarjeni podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi ter kako izpolnjujejo visoke standarde kakovosti

Tokovi podatkov

Opis tokov podatkov na visoki ravni

Vrsta podatkov	Sklici na zahteve	Akterji, ki zagotovijo podatke	Akterji, ki prejmejo podatke	Povod za izmenjavo podatkov	Pogostost (če je primerno)
Informacije o mehanizmih potrjevanja	Člen 6(2), točka (g)	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic	Komisija	Brez nepotrebnega odlašanja	//
Informacije o mehanizmih potrjevanja	Člen 6(3)	Komisija	Splošna javnost	Priglasitev s strani ponudnika evropske podjetniške denarnice	//
Priglasitev pogojev, pravic in obveznosti v zvezi z evropskimi podjetniškimi denarnicami	Člen 7(6), točki (b) in (c)	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic	Lastniki / predstavniki lastnikov evropskih podjetniških denarnic	Uporaba EBW	//
Priglasitev vsebinskih sprememb storitve evropske podjetniške denarnice	Člen 7(6), točka (e)	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic	Nacionalni nadzorni organ ali Komisija	//	//
Priglasitev začasne prekinitve, preklica ali prostovoljne prekinitve storitve evropske podjetniške denarnice	Člen 7(6), točka (f)	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic	Lastniki evropskih podjetniških denarnic	//	//
Informacije o lastnikih evropskih podjetniških denarnic (in naknadne spremembe)	Člen 7(6), točka (g)	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic	Komisija	//	//
Identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice	Člen 8(1)	Ponudniki identifikacijskih podatkov evropskih podjetniških denarnic	Lastnik evropske podjetniške denarnice	Zahteva lastnika evropske podjetniške denarnice	Enkrat
Elektronska potrdila o atributih / kvalificirana elektronska potrdila o atributih	Člen 8	Ponudniki (kvalificiranih) elektronskih potrdil o atributih	Lastnik evropske podjetniške denarnice	Zahteva lastnika evropske podjetniške denarnice	Na zahtevo
Priglasitev nacionalnih registrov in z njimi povezanih registracijskih številk	Člen 9(6)	Država članica	Komisija	Najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti	//
Informacije za vzdrževanje evropskega digitalnega imenika	Člen 10(3) in (6)	Ponudnik evropske podjetniške denarnice	Komisija	Ob izdaji evropske podjetniške denarnice (za vzdrževanje evropskega digitalnega imenika)	//
Priglasitev ponudnikov evropske podjetniške denarnice	Člen 11(1)	Subjekt, ki priglaša	Nadzorni organ države članice	//	//
Priglasitev ponudnikov evropske podjetniške denarnice	Člen 11(4), (5) in (6)	Nadzorni organi držav članic	Subjekt, ki priglaša	Priglasitev subjekta, ki priglaša – 30 dni	//
Seznam priglašenih ponudnikov evropske podjetniške denarnice	Člen 12(1), (2) in (3)	Država članica	Komisija	24 ur 4 ure po izteku 30-dnevnega obdobja iz člena 11	//
Seznam nadzornih organov držav članic	Člen 13(3)	Država članica	Komisija	//	//
Seznam nadzornih organov držav članic	Člen 13(3)	Komisija	Splošna javnost	//	//
Informacije o nacionalnih registrih	Člen 13(5), točka (f)	Nadzorni organi držav članic	Komisija	//	//
Obveznosti poročanja o glavnih dejavnostih	Člen 13(5), točka (k)	Nadzorni organi držav članic	Komisija	//	//
Seznam podjetniških denarnic in drugih podobnih instrumentov, ponujenih v tretjih državah	Člen 17(4)	Komisija	Splošna javnost	//	//

4.3 Digitalne rešitve

Opis digitalnih rešitev na visoki ravni

Digitalna rešitev	Sklici na zahteve	Glavne predpisane funkcionalnosti	Pristojni organ	Kako je poskrbljeno za dostopnost?	Kako se upošteva možnost ponovne uporabe?	Uporaba tehnologij umetne inteligence (če je primerno)
Evropska podjetniška denarnica	Člen 4 Člen 5(1), (3) in (5) Člen 6(1), (2) in (4) Člen 7 Člen 9 Člen 16 Člen 17(1) in (3) Člen 18 Priloga	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da evropske podjetniške denarnice, ki jih zagotavljajo, lastnikom teh denarnic omogočajo vsaj: (10)varno izdajanje, zahtevanje, pridobivanje, izbiranje, združevanje, shranjevanje, brisanje, izmenjevanje in predloževanje elektronskih potrdil o atributih; (1)selektivno razkrivanje identifikacijskih podatkov in atributov lastnika evropske podjetniške denarnice, ki jih vsebujejo elektronska potrdila o atributih, v okviru funkcionalnosti iz točke a; (2)varno zahtevanje in izmenjevanje identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice in elektronskih potrdil o atributih med evropskimi podjetniškimi denarnicami in evropskimi denarnicami za digitalno identiteto ter z na evropsko podjetniško denarnico zanašajočimi se strankami; (3)podpisovanje s kvalificiranimi elektronskimi podpisi ali žigosanje s kvalificiranimi elektronskimi žigi, kot je ustrezno; (4)vezanje podatkov v elektronski obliki na določen čas s kvalificiranimi elektronskimi časovnimi žigi; (5)izdajanje elektronskih potrdil o atributih evropskim podjetniškim denarnicam in evropskim denarnicam za digitalno identiteto; (6)izdajanje elektronskih potrdil o atributih prek evropske podjetniške denarnice lastnika, kar omogoča, da se izdano potrdilo poveže z drugimi ustreznimi potrdili, ki so del verige; (7)omogočanje uporabe kvalificiranih in nekvalificiranih potrdil o atributih, da se lastnikom evropske podjetniške denarnice in njihovim pravnim zastopnikom omogoči avtentikacija; (8)pošiljanje in prejemanje elektronskih dokumentov in podatkov s kvalificirano storitvijo elektronske priporočene dostave, ki lahko podpira zaupnost; (9)pooblastitev več uporabnikov, da dostopajo do evropske podjetniške denarnice lastnika in jo upravljajo, ter lastnika podjetniške denarnice, da upravlja in razveljavlja taka pooblastila; (10)pooblastitev na evropsko podjetniško denarnico zanašajoče se stranke, da zahtevajo elektronska potrdila o atributih, izdana lastniku evropske podjetniške denarnice, in lastnika podjetniške denarnice, da upravlja in razveljavlja taka pooblastila; (11)uveljavljanje pravice lastnika evropske podjetniške denarnice do prenosljivosti in izvažanja svojih podatkov, vključno z izdanimi identifikacijskimi podatki lastnika evropske podjetniške denarnice, elektronskimi potrdili o atributih, evidencami komunikacij in evidencami interakcij, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki na zahtevo lastnika ali v primeru prenehanja storitve ali preklica priglasitve ponudnika evropske podjetniške denarnice; (12)dostopanje do evidence vseh transakcij; (13)dostopanje do skupne nadzorne plošče za dostop do komunikacije, izmenjane prek kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz točke (i), ter njeno shranjevanje in preverjanje.	Ponudniki evropske podjetniške denarnice	Standardi in specifikacije, ki bodo opredeljeni v izvedbenih aktih, se bodo nanašali na zahteve glede dostopnosti, kot je veljalo za evropske denarnice za digitalno identiteto. Vendar je pomembno upoštevati, da bodo ponudniki rešitev iz zasebnega sektorja in bodo zato morali upoštevati Direktivo (EU) 2019/882 o dostopnosti.	Poudarek na odprtih standardih, interoperabilnosti in prenosljivosti podatkov zagotavlja, da se denarnice lahko ponovno uporabijo ali integrirajo v različne platforme in storitve brez vezanosti na ponudnika. Poleg tega podjetniška denarnica uporablja obstoječi okvir EU za digitalno identiteto, predpisana pa je tudi združljivost z evropsko denarnico za digitalno identiteto.	n. r.
Evropski digitalni imenik	Člen 10	Komisija vzpostavi, upravlja in vzdržuje evropski digitalni imenik kot spletno aplikacijo, sestavljeno iz dveh vmesnikov: ·strojno berljivega vmesnika, dostopnega prek vmesnika za aplikacijsko programiranje za avtomatizirano komunikacijo med sistemi; ·spletnega portala za uporabnike evropskih podjetniških denarnic, ki temelji na vmesniku za aplikacijsko programiranje in komunicira z njim ter zagotavlja skladnost med obema vmesnikoma.	Evropska komisija		–	n. r.
Aplikacije za ustvarjanje podpisa	Priloga	Podpisovanje ali žigosanje podatkov, ki jih zagotovijo uporabniki evropskih podjetniških denarnic. Podpisovanje ali žigosanje podatkov, ki jih zagotovijo zanašajoče se stranke. Ustvarjanje podpisov ali žigov vsaj v skladu z obvezno obliko. Ustvarjanje podpisov ali žigov v skladu z neobvezno obliko. Obveščanje uporabnikov denarnic o rezultatu postopka ustvarjanja podpisa ali žiga.	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic Ponudniki storitev zaupanja Na podjetniško denarnico zanašajoče se stranke		–	–
Kvalificirana storitev elektronske priporočene dostave	Priloga	V skladu s členom 5 te uredbe podjetniške denarnice vključujejo posebno kvalificirano storitev elektronske priporočene dostave ter podpirajo njeno uporabo v skladu s členoma 43 in 44 Uredbe (EU) št. 910/2014. Interoperabilnost med podjetniškimi denarnicami in določeno kvalificirano storitvijo elektronske priporočene dostave je obvezna. Ponudniki podjetniških denarnic zagotovijo tehnično integracijo v skladu z izvedbenimi akti.	Evropska komisija		–	–

Za vsako digitalno rešitev pojasnilo, kako je digitalna rešitev skladna z veljavnimi digitalnimi politikami in zakonodajnimi akti.

Evropska podjetniška denarnica

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)	Pojasnilo o skladnosti
Akt o umetni inteligenci	n. r.
Okvir EU za kibernetsko varnost	Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo celovitost, avtentičnost in zaupnost komunikacije med zalednim sistemom, čelnim sistemom ter varnimi kriptografskimi aplikacijami in napravami podjetniške denarnice. Ponudniki evropskih podjetniških denarnic prav tako izpolnjujejo zahteve iz Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji.
Elektronska identifikacija in storitev zaupanja (eIDAS)	Evropska podjetniška denarnica temelji na okviru za evropsko digitalno identiteto, opredeljenem v okviru eIDAS, in ga razširja na vse gospodarske subjekte in organe javnega sektorja. Dostop do enote evropske podjetniške denarnice se odobri šele po uspešni avtentikaciji uporabnika evropske podjetniške denarnice, kot je podrobno opisano v Prilogi I (1) (2). Interoperabilnost med evropskimi podjetniškimi denarnicami in evropskimi denarnicami za digitalno identiteto: varno zahtevanje in izmenjevanje identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice in elektronskih potrdil o atributih med evropskimi podjetniškimi denarnicami in evropskimi denarnicami za digitalno identiteto.
Enotni digitalni portal in IMI	n. r.
Drugi	n. r.

Evropski digitalni imenik

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)	Pojasnilo o skladnosti
Akt o umetni inteligenci	n. r.
Okvir EU za kibernetsko varnost	Komisija omogoči dostop do evropskega digitalnega imenika samo lastnikom evropske podjetniške denarnice in ponudnikom evropskih podjetniških denarnic. Komisija izvaja evropski digitalni imenik v skladu z ustreznimi načeli varstva podatkov, vključno s psevdonimizacijo, kadar je ustrezno. Skladnost z Direktivo (EU) 2022/2555.
Elektronska identifikacija in storitev zaupanja (eIDAS)
Enotni digitalni portal in IMI
Drugi

Aplikacija za ustvarjanje podpisa

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)	Pojasnilo o skladnosti
Akt o umetni inteligenci	n. r.
Okvir EU za kibernetsko varnost	–
Elektronska identifikacija in storitev zaupanja (eIDAS)	Uporaba elektronskih podpisov in žigov.
Enotni digitalni portal in IMI	–
Drugi	–

4.4 Ocena interoperabilnosti

Opis digitalnih javnih storitev, na katere vplivajo zahteve, na visoki ravni

Digitalna javna storitev ali kategorija digitalnih javnih storitev	Opis	Sklici na zahteve	Rešitve interoperabilne Evrope (NI RELEVANTNO)	Druge interoperabilnostne rešitve
Preverjanje in avtorizacija digitalne identitete, evropske podjetniške denarnice (COFOG 01.6 – BT.1 – splošne javne storitve)	Javna storitev omogoča varne čezmejne transakcije z zagotavljanjem okvira za digitalno identiteto in avtentikacijo za gospodarske subjekte in organe javnega sektorja.	Člen 4; člen 5(1), (3) in (5); člen 6(1), (2) in (4); člen 6(3); člen 6(5); člen 7; člen 8; člen 9; člen 10; člen 11; člen 12; člen 13; člen 18(1) in (3); člen 19; člen 21.	//	Sistem povezovanja poslovnih registrov (BRIS) in sistem povezovanja registrov dejanskega lastništva (BORIS) Enotno digitalno vstopno mesto Denarnica za digitalni potni list izdelka Evropski digitalni imenik
Digitalne javne storitve v državah članicah, ki so pooblaščene za sprejemanje dokazov prek evropskih podjetniških denarnic	Nacionalne digitalne javne storitve, na katere vpliva uporaba evropskih podjetniških denarnic v upravnih postopkih, v katerih morajo organi javnega sektorja sprejeti identifikacijo in avtentikacijo, elektronski podpis ali elektronski žig, predložitev dokumentov, pošiljanje ali prejemanje obvestil.	Člen 16(1) in (2)	//

Vpliv zahtev posameznih digitalnih javnih storitev na čezmejno interoperabilnost

Digitalna javna storitev št. 1: evropska podjetniška denarnica

Ocena	Ukrepi	Morebitne preostale ovire (če je primerno)
Usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami Navedite opredeljene digitalne in sektorske politike, ki se uporabljajo.	Evropske podjetniške denarnice se bodo opirale na in razširjale ekosistem zaupanja, vzpostavljen v okviru evropskega okvira za digitalno identiteto, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2024/118318 (vključno s sprejetimi izvedbenimi akti). Ponudniki evropskih podjetniških denarnic morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji. Evropski digitalni imenik se prav tako upravlja v skladu z načeli iz navedene direktive. Kriptografski upravljavci ali drugi postopki obdelave kritičnih sredstev se izvajajo v skladu z zahtevami za značilnosti in zasnovo sredstev elektronske identifikacije na srednji ravni zanesljivosti, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1502. V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. V predlogu je predvideno, da bi morale evropske podjetniške denarnice omogočati tudi izmenjavo potrdil za prenos digitalnega pooblastila, kot je določeno v Direktivi (EU) 2025/25, kar bi gospodarskim subjektom in organom javnega sektorja omogočilo, da s svojimi podjetniškimi denarnicami izmenjajo potrdila za prenos pooblastila na predstavnike.
Organizacijski ukrepi za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev Navedite predvidene ukrepe upravljanja.	V vsaki državi članici so nadzorni organi, imenovani v skladu s členom 46a Uredbe (EU) št. 910/2014, tudi nadzorni organi za namene te uredbe. Uredba določa vlogo in naloge takih organov. Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi iz odstavka 1 potrebna pooblastila in ustrezne vire za uspešno, učinkovito in neodvisno opravljanje svojih nalog. Kadar je ponudnik evropskih podjetniških denarnic subjekt Unije, je njegov pristojni nadzorni organ Komisija.
Ukrepi, sprejeti za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov Navedite take ukrepe.	Identifikacijski podatki lastnika evropske podjetniške denarnice se izdajo v obliki, ki je skladna z enim od standardov iz Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2024/2979, in kot kvalificirano elektronsko potrdilo o atributih ali elektronsko potrdilo o atributih, odvisno od subjekta izdajatelja. V prilogah so opredeljene zahteve na visoki ravni, ki bodo nato pojasnjene v specifikacijah in standardih v prihodnjem izvedbenem aktu, da se zagotovi skupno razumevanje podatkov. Podjetniške denarnice podpirajo varen izvoz in prenosljivost podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice vsaj v odprti obliki.
Uporaba skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov Navedite take ukrepe.	Sprejetje izvedbenih aktov za opredelitev referenčnih standardov in specifikacij.

Digitalna javna storitev št. 2: digitalne javne storitve v državah članicah, ki so pooblaščene za prejemanje dokazov prek evropskih podjetniških denarnic

Ocena	Ukrepi	Morebitne preostale ovire (če je primerno)
Usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami Navedite opredeljene digitalne in sektorske politike, ki se uporabljajo.	Zagotovljena uskladitev za evropske podjetniške denarnice, kot je opisano zgoraj.
Organizacijski ukrepi za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev Navedite predvidene ukrepe upravljanja.	Člen 15 pooblašča države članice, da gospodarskim subjektom omogočijo izmenjavo informacij z organi javnega sektorja prek evropske podjetniške denarnice.
Ukrepi, sprejeti za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov Navedite take ukrepe.
Uporaba skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov Navedite take ukrepe.

4.5 Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Opis na visoki ravni za ukrepe, ki podpirajo digitalno izvajanje

Opis ukrepa	Sklici na zahteve	Vloga Komisije (če je relevantno)	Akterji, ki jih je treba vključiti (če je relevantno)	Pričakovana časovnica (če je relevantno)
Seznam referenčnih standardov ter, kjer je ustrezno, specifikacij in postopkov za osnovne funkcionalnosti evropskih podjetniških denarnic	Člen 5(3) in (5)	Sprejetje izvedbenih aktov	//	//
Seznam referenčnih standardov ter, kjer je ustrezno, specifikacij in postopkov za tehnične značilnosti evropskih podjetniških denarnic	Člen 6(5)	Sprejetje izvedbenih aktov	//	//
Zahteve za izdajo identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice	Člen 8(6)	Sprejetje izvedbenih aktov	//	//
Specifikacije in podrobne zahteve za enotni identifikator	Člen 9(4)	Sprejetje izvedbenih aktov	//	//
Standardi in tehnične specifikacije za evropski digitalni imenik	Člen 10(6)	Sprejetje izvedbenih aktov	//	//
Akti, ki določajo, da se podjetniške denarnice ali sistemi s podobnimi funkcijami, ki jih izdajo ponudniki s sedežem v tretjih državah, štejejo za enakovredne evropskim podjetniškim denarnicam	Člen 18(1)	Sprejetje izvedbenih aktov	//	//

(1)

   UL C 365, 23.9.2022, str. 18.

(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Kompas za konkurenčnost za EU, COM(2025) 30 final.

(3)

   Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj).

(4)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2018/1724/oj/eng).

(5)    Evropska komisija, Poziv k predložitvi dokazov: 28. režim – enoten usklajen sklop pravil za inovativna podjetja po vsej EU, 8. julij 2025, na voljo na https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/14674-28th-regime-a-single-harmonized-set-of-rules-for-innovative-companies-throughout-the-EU_sl.

(6)    Direktiva (EU) 2025/25 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o spremembi direktiv 2009/102/ES in (EU) 2017/1132 glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (UL L, 2025/25, 10.1.2025, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2025/25/oj ).

(7)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

(8)    Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo) (UL L 169, 30.6.2017, str. 46, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2017/1132/oj).

(9)

   Uredba (EU) 2024/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L, 2024/1624, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1624/oj).

(10)    Uredba (EU) 2024/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L, …, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1624/oj).

(11)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/369 z dne 1. marca 2021 o določitvi tehničnih specifikacij in postopkov, potrebnih za sistem povezovanja osrednjih registrov iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 71, 2.3.2021, str. 11, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/369/oj).

(12)    Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (UL L 333, 27.12.2022, str. 80, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2555/oj).

(13)     Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data. europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(14)    Ter morebitni ključni kazalniki uspešnosti zmanjšanja upravnega bremena po pregledu programa politike digitalnega desetletja.

(15)    Število denarnic ni nujno enako številu lastnikov, ker ima lahko en lastnik, ki mu je dodeljen en enotni identifikator, registriranih več denarnic, vendar bo to dober približek za določitev ravni uporabe.

(16)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(17)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(18)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(19)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(20)    Proračunske vrstice za novi večletni finančni okvir še niso znane.

(21)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(22)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2. Specifični cilji.

(23)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.11.2025

COM(2025) 838 final

PRILOGA

k

Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi evropskih podjetniških denarnic

{SWD(2025) 837 final}

PRILOGA

Zahteve glede minimalnih funkcionalnosti in tehnične zahteve evropskih podjetniških denarnic

1.Avtentikacija enote evropske podjetniške denarnice

Dostop do enote evropske podjetniške denarnice se odobri šele po uspešni avtentikaciji uporabnika evropske podjetniške denarnice z uporabo:

(1)priglašenega sredstva elektronske identifikacije (eID) v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 910/2014, ki izpolnjuje vsaj zahteve za srednjo raven zanesljivosti, kot je opredeljena v členu 8 navedene uredbe in podrobneje opredeljena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1502, ali

(2)alternativnega mehanizma avtentikacije, ki je priznan kot enakovreden in izpolnjuje vsaj zahteve za srednjo raven zanesljivosti, kot je opredeljena v členu 8 Uredbe (EU) št. 910/2014 in podrobneje opredeljena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1502.

Dokler taka avtentikacija ni zaključena, uporabniku denarnice ni dostopna nobena funkcionalnost enote evropske podjetniške denarnice ali katera koli druga funkcionalnost.

2.Celovitost enote evropske podjetniške denarnice

Ponudniki evropskih podjetniških denarnic za vsako enoto evropske podjetniške denarnice ustvarijo in podpišejo potrdilo o enoti evropske podjetniške denarnice v skladu z zahtevami iz točke 5. Potrdilo, ki se uporablja za podpisovanje ali žigosanje potrdila o enoti podjetniške denarnice, se izda v okviru potrdila z zanesljivega seznama iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2024/2980.

3.Varna komunikacija in upravljanje kritičnih sredstev evropske podjetniške denarnice

(1)Zaledni sistem evropske podjetniške denarnice za upravljanje kritičnih sredstev uporablja vsaj eno varno kriptografsko aplikacijo denarnice in varno kriptografsko napravo denarnice.

(2)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo celovitost, avtentičnost in zaupnost komunikacije med zalednim sistemom, čelnim sistemom ter varnimi kriptografskimi aplikacijami in napravami podjetniške denarnice.

(3)Kadar se kritična sredstva nanašajo na izvajanje elektronske identifikacije na srednji ravni zanesljivosti, se kriptografske operacije evropske podjetniške denarnice ali drugi postopki obdelave kritičnih sredstev izvajajo v skladu z zahtevami glede lastnosti in zasnove sredstev elektronske identifikacije na srednji ravni zanesljivosti, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1502. 

4.Varne kriptografske aplikacije denarnic

(1)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da varne kriptografske aplikacije in naprave evropskih podjetniških denarnic:

(a)izvajajo kriptografske operacije denarnice, ki vključujejo kritična sredstva, razen tistih, ki jih enota denarnice potrebuje za avtentikacijo uporabnika denarnice, samo v primerih, ko so te aplikacije uspešno avtenticirale uporabnike denarnice;

(b)kadar avtenticirajo lastnika evropske podjetniške denarnice v okviru izvajanja elektronske identifikacije na srednji ravni zanesljivosti, kot je določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1502;

(c)lahko varno ustvarjajo nove kriptografske ključe;

(d)lahko varno izbrišejo kritična sredstva;

(e)lahko ustvarijo dokazilo o imetju zasebnih ključev; 

(f)ščitijo zasebne ključe, ki jih ustvarijo, med njihovim obstojem;

(g)izpolnjujejo zahteve glede lastnosti in zasnove sredstev elektronske identifikacije na srednji ravni zanesljivosti, kot je določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1502.

5.Avtentičnost in veljavnost enote denarnice

(1)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da potrdila o enoti evropske podjetniške denarnice iz točke 1 vsebujejo javne ključe in da so ustrezni zasebni ključi zaščiteni z varno kriptografsko napravo denarnice.

(2)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo mehanizme, neodvisne od enot denarnic, za varno identifikacijo in avtentikacijo uporabnikov denarnic.

6.Preklic potrdil o enoti denarnice

(1)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic vzpostavijo javno dostopno politiko, v kateri določijo pogoje in časovni okvir za preklic potrdil o enoti denarnice.

(2)V skladu s členom 6 ponudniki evropskih podjetniških denarnic brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 24 urah od preklica potrdil o enoti evropske podjetniške denarnice o tem obvestijo zadevne uporabnike evropskih podjetniških denarnic, vključno z razlogom za preklic in posledicami za zadevne uporabnike evropske podjetniške denarnice. Te informacije se zagotovijo na jedrnat in zlahka dostopen način ter vsebujejo jasen in preprost jezik.

(3)Kadar ponudniki evropskih podjetniških denarnic prekličejo potrdilo o enoti evropske podjetniške denarnice, javno objavijo status veljavnosti zadevnega potrdila in opišejo lokacijo te informacije v zadevnem potrdilu. 

7.Evidence transakcij

(1)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo ustrezno politiko beleženja, ki vključuje vsaj elektronsko podpisovanje, elektronsko žigosanje in priglasitve vseh transakcij z na podjetniško denarnico zanašajočimi se strankami, drugimi enotami evropskih podjetniških denarnic in enotami evropskih denarnic za digitalno identiteto, ne glede na to, ali so bile te transakcije uspešno zaključene.

(2)Evidentirane informacije vsebujejo vsaj:

(a)čas in kraj transakcije;

(b)naziv, kontaktne podatke in edinstveno identifikacijsko oznako ustrezne na podjetniško denarnico zanašajoče se stranke ter državo članico, v kateri ima sedež, ali v primeru drugih enot denarnice ustrezne informacije iz potrdila o enoti denarnice; 

(c)vrsto ali vrste podatkov, ki se zahtevajo in so predloženi v transakciji; 

(d)v primeru nezaključenih transakcij, razlog za nezaključitev. 

(3)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo celovitost, avtentičnost in zaupnost evidentiranih informacij. 

(4)Zaledni sistem evropske podjetniške denarnice evidentira poročila, ki jih uporabnik denarnice pošlje pristojnim organom prek enote denarnice, vključno z interakcijami v zvezi s priglasitvami, skladnostjo z zakonodajo, izmenjavo podatkov ali zahtevami za revizijo.

(5)Evidence iz podtočk 1 in 2 so ponudniku evropskih podjetniških denarnic dostopne, kadar je to potrebno za zagotavljanje storitev denarnice.

(6)Evidence iz podtočk 1 in 2 ostanejo dostopne, dokler to zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo.

8.Kvalificirani elektronski podpisi in žigi

(1)V skladu s členom 6 ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da lahko uporabniki denarnic prejmejo kvalificirana potrdila za kvalificirane elektronske podpise ali žige, ki so povezana z napravami za ustvarjanje kvalificiranega podpisa ali žiga, ki so glede na enoto denarnice lahko lokalne, zunanje ali upravljane na daljavo.

(2)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da je mogoče rešitve evropskih podjetniških denarnic varno povezati z eno od naslednjih vrst naprav za ustvarjanje kvalificiranega podpisa ali žiga: lokalno, zunanjo ali na daljavo vodeno napravo za ustvarjanje kvalificiranega podpisa ali žiga za namene uporabe kvalificiranih potrdil iz podtočke 1.

9.Aplikacije za ustvarjanje podpisa

(1)Aplikacije za ustvarjanje podpisa, ki jih uporabljajo enote evropskih podjetniških denarnic, lahko zagotovijo ponudniki evropskih podjetniških denarnic, ponudniki storitev zaupanja ali na evropske podjetniške denarnice zanašajoče se stranke.

(2)Aplikacije za ustvarjanje podpisa imajo naslednje funkcije:

(a)podpisovanje ali žigosanje podatkov, ki jih zagotovijo uporabniki evropskih podjetniških denarnic;

(b)podpisovanje ali žigosanje podatkov, ki jih zagotovijo zanašajoče se stranke;

(c)ustvarjanje podpisov ali žigov vsaj v skladu z obvezno obliko;

–ustvarjanje podpisov ali žigov v skladu z neobvezno obliko;

–obveščanje uporabnikov denarnic o rezultatu postopka ustvarjanja podpisa ali žiga. 

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 6, ki določajo tehnične standarde iz podtočke 2(c) in podtočke 2(c)(ii).

(3)Aplikacije za ustvarjanje podpisa so lahko integrirane v zaledni sistem evropskih podjetniških denarnic ali zunanje. Kadar se aplikacije za ustvarjanje podpisa zanašajo na naprave za ustvarjanje kvalificiranega podpisa na daljavo in so integrirane v zaledni sistem evropskih podjetniških denarnic, podpirajo vmesnik za aplikacijsko programiranje, določen v izvedbenih aktih, za sprejetje katerih je Komisija pooblaščena v skladu s členom 5, da bi zagotovila enotne pogoje za izvajanje te uredbe.

10.Izvoz in prenosljivost podatkov

Podjetniške denarnice podpirajo varen izvoz in prenosljivost podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice vsaj v odprti obliki. To lastniku omogoča, da svoje podatke prenese na drugo rešitev podjetniške denarnice, hkrati pa se zagotovi vsaj srednja raven zanesljivosti, kot je opredeljena v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1502.

11.Varni pravni komunikacijski kanal za podjetniško denarnico

(1)V skladu s členom 5 te uredbe podjetniške denarnice vključujejo posebno kvalificirano storitev elektronske priporočene dostave ter podpirajo njeno uporabo v skladu s členoma 43 in 44 Uredbe (EU) št. 910/2014.

(2)Komisija z izvedbenimi akti:

(a)določi kvalificirano storitev elektronske priporočene dostave, ki bo služila kot obvezni varni pravni komunikacijski kanal za evropske podjetniške denarnice;

(b)opredeli minimalne tehnične zahteve in zahteve glede interoperabilnosti, ki jih mora izpolnjevati taka kvalificirana storitev elektronske priporočene dostave, vključno z uskladitvijo z referenčnimi standardi, specifikacijami in postopki iz členov 43 in 44 Uredbe (EU) št. 910/2014;

(c)zagotovi, da izbrana kvalificirana storitev elektronske priporočene dostave temelji na odprtih, javno dostopnih in brezplačnih standardih, da se zagotovi interoperabilnost in prepreči vezanost na ponudnika;

(d)zagotovi, da izbrana kvalificirana storitev elektronske priporočene dostave omogoča šifriranje od konca do konca, da se zagotovi zaupnost;

(e)vzpostavi postopke za zagotavljanje stalne razpoložljivosti, redundantne zmogljivosti in nadomestnih mehanizmov v primeru odpovedi storitve.

(3)Interoperabilnost med podjetniškimi denarnicami in določeno kvalificirano storitvijo elektronske priporočene dostave je obvezna. Ponudniki podjetniških denarnic zagotovijo tehnično integracijo v skladu z izvedbenimi akti iz podtočke 2.

12.Mehanizem za nadzor dostopa do evropskih podjetniških denarnic

(1)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da odločitve o avtorizaciji v okviru mehanizma za nadzor dostopa temeljijo na enem ali več naslednjih merilih, kot je ustrezno za posamezno zahtevo za dostop:

(a)elektronskem potrdilu o atributih dejavnega subjekta;

(b)uradni vlogi dejavnih subjektov v priznani organizacijski strukturi ali gospodarskem subjektu;

(c)obsegu, veljavnosti in omejitvah vsakega prenosa pooblastila ali pooblastila;

(d)povezanih informacijah ali politikah in pravilih, sprejetih na ravni Unije ali nacionalni ravni za skladnost s sektorskimi predpisi.

(2)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo mehanizem za nadzor dostopa, ki omogoča natančne in preverljive rezultate avtorizacije, pri čemer zagotovijo, da:

(a)je vidnost poverilnic in potrdil selektivna in pogojena s pravicami dostopa;

(b)je dostop do poslovnih procesov, digitalnih postopkov ali vmesnikov za predložitev nadzorovan s potrjevanjem vlog in pooblastil v realnem času;

(c)se vsi dogodki dostopa in izvedbe zabeležijo in časovno označijo ter vežejo na kriptografsko preverljiva dokazila o avtorizaciji, primerna za revizijo in sodne postopke.

(3)Ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo tudi naslednje:

(a)vzporejanje med vlogami in atributi je mogoče preveriti, revidirati in preklicati ter mu slediti do zakonitih izdajateljev;

(b)navzkrižja vlog, prevelika pooblastila ali pretekla dovoljenja se samodejno odkrivajo in preprečujejo v realnem času;

(c)vsa logika dovoljenj je interoperabilna med državami članicami.

(4)Seznam referenčnih standardov, tehničnih specifikacij in postopkov, ki se uporabljajo za izvajanje mehanizma za nadzor dostopa, se opredeli v izvedbenih aktih, za sprejetje katerih je Komisija pooblaščena v skladu s členom 5, da bi zagotovila enotne pogoje za izvajanje te uredbe. Zajemajo zlasti:

(a)oblike za predstavitev vlog in atributov;

(b)mehanizme interoperabilnosti za pooblastila in prenos pooblastil med denarnicami;

(c)protokole, jezik politike in izvrševanje omejitev;

(d)zahteve za varno evidentiranje, časovno žigosanje in možnost revizije dogodkov avtorizacije.

(5)Zahteve iz tega člena veljajo za izpolnjene, kadar so izpolnjeni standardi, specifikacije in postopki iz podtočke 1.

13.Splošne določbe za protokole in vmesnike

V skladu s členom 6 te uredbe ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da enote evropskih podjetniških denarnic:

(1)odobrijo zahteve in, kadar je ustrezno, avtenticirajo tiste, ki so bile predložene s potrdili o dostopu za zanašajoče se stranke ali potrdili o enoti denarnice. Avtentikacija zanašajoče se stranke se zahteva, kadar so potrdila namenjena omejenemu občinstvu; v vseh drugih primerih lahko potrdila predloži katera koli stranka, ki predloži zahtevo;

(2)uporabnikom denarnic, kadar je ustrezno, prikažejo informacije, ki jih vsebujejo potrdila o dostopu za na podjetniško denarnico zanašajoče se stranke ali potrdila o enoti denarnice;  

(3)uporabnikom denarnic, kadar je ustrezno, prikažejo atribute, ki jih morajo uporabniki denarnic predložiti; 

(4)na podjetniško denarnico zanašajočim se strankam ali enotam denarnice na zahtevo predložijo potrdila o enoti denarnice zadevne enote denarnice.

14.Izdajanje elektronskih potrdil o atributih enotam denarnic

(1)V skladu s členom 5 te uredbe ponudniki evropskih podjetniških denarnic zagotovijo, da lahko enote podjetniške denarnice, ki zahtevajo izdajo elektronskih potrdil o atributih, avtenticirajo zanašajoče se stranke.

(2)V zvezi z izdajo elektronskih potrdil o atributih enoti denarnice ponudniki denarnic zagotovijo, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)kadar lastniki evropskih podjetniških denarnic prek svoje enote podjetniške denarnice od ponudnika evropske podjetniške denarnice zahtevajo izdajo identifikacijskih podatkov lastnika podjetniške denarnice ali elektronskih potrdil o atributih od ponudnikov identifikacijskih podatkov lastnika podjetniške denarnice ali ponudnikov elektronskih potrdil o atributih, ki omogočajo izdajo identifikacijskih podatkov lastnika podjetniške denarnice ali elektronskih potrdil v več kot eni obliki, jih enota denarnice zahteva v vseh oblikah iz člena 8 te uredbe, ki določa pravila za uporabo uredbe o podjetniških denarnicah glede celovitosti in osnovnih funkcionalnosti podjetniških denarnic;

(b)kadar lastniki podjetniške denarnice uporabljajo svojo enoto podjetniške denarnice za interakcijo s pristojnimi nacionalnimi organi in ponudniki elektronskih potrdil o atributih, enote denarnice omogočijo avtentikacijo in potrjevanje komponent enote denarnice tako, da tem pristojnim nacionalnim organom in ponudnikom na njihovo zahtevo predložijo potrdila o enoti denarnice;

(c)rešitve denarnice podpirajo mehanizme, ki ponudnikom identifikacijskih podatkov lastnika podjetniške denarnice omogočajo preverjanje izdaje, dostave in aktiviranja v skladu z zahtevami za srednjo raven zanesljivosti iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1502 (11);

(d)enote denarnice preverijo avtentičnost in veljavnost identifikacijskih podatkov lastnika podjetniške denarnice in elektronskih potrdil o atributih.  

15.Predložitev atributov na evropske podjetniške denarnice zanašajočim se strankam

Ponudniki evropskih podjetniških denarnic v skladu s členom 5(1), točki (d) in (k), zagotovijo, da:

(1)rešitve evropske podjetniške denarnice podpirajo protokole in vmesnike za predložitev atributov na evropske podjetniške denarnice zanašajočim se strankam v skladu s standardi, opredeljenimi v izvedbenih aktih;

(2)se enote evropske podjetniške denarnice na zahtevo uporabnikov odzovejo na uspešno avtenticirane in potrjene zahteve na evropske podjetniške denarnice zanašajočih se strank v skladu s standardi, opredeljenimi v izvedbenih aktih;

(3)enote evropske podjetniške denarnice podpirajo dokazovanje imetja zasebnih ključev, ki ustrezajo javnim ključem, ki se uporabljajo v kriptografskih vezavah.

16.Izdaja identifikacijskih podatkov lastnika evropske podjetniške denarnice enotam denarnic

(1)Pristojni organi zagotovijo, da so identifikacijski podatki lastnika podjetniške denarnice, izdani enotam podjetniških denarnic, skladni s tehničnimi specifikacijami iz izvedbenih aktov v skladu s členom 8 te uredbe.

(2)Pristojni nacionalni organi zagotovijo, da so identifikacijski podatki lastnika podjetniške denarnice, ki jih izdajo, kriptografsko vezani na enoto denarnice, ki so ji izdani.

17.Izdajanje elektronskih potrdil o atributih enotam denarnic

(1)Elektronska potrdila o atributih, izdana enotam evropskih podjetniških denarnic, izpolnjujejo vsaj enega od standardov s seznama iz izvedbenih aktov v skladu s členom 5 te uredbe.

(2)Ponudniki elektronskih potrdil o atributih se identificirajo enotam evropskih podjetniških denarnic z uporabo potrdila o dostopu za na denarnice zanašajoče se stranke.

(3)Ponudniki elektronskih potrdil o atributih zagotovijo, da elektronska potrdila o atributih, izdana enotam evropskih podjetniških denarnic, vsebujejo informacije, potrebne za avtentikacijo in potrjevanje teh elektronskih potrdil o atributih.