EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.6.2026

COM(2026) 502 final

2026/0138(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema računalništva v oblaku in UI (akt EU o razvoju računalništva v oblaku in UI)

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2026) 502 final} - {SWD(2026) 502 final} - {SWD(2026) 503 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Tehnologije, storitve in aplikacije računalništva v oblaku ter umetne inteligence (v nadaljnjem besedilu: UI) so se v zadnjih letih iz novih konceptov razvile v nepogrešljive stebre, na katerih temelji delovanje našega gospodarstva in družbe. UI prinaša edinstvene priložnosti, od avtomatizacije in odločanja na podlagi podatkov do prilagojenih storitev, medtem ko računalništvo v oblaku zagotavlja računalniške vire, gradnike programske opreme ter vmesnike, potrebne za učinkovit razvoj in uvajanje UI. Hitro širjenje UI je povzročilo neprimerljivo povpraševanje po računalniških zmogljivostih, ki še naprej narašča. Posledično računalniške infrastrukture niso več zgolj tehnična sredstva, temveč so postale strateški viri, ključni za gospodarsko varnost, suverenost, odpornost in konkurenčnost Unije.

Kot je navedeno v poročilu Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti, mora EU ohraniti prisotnost na področjih, na katerih je potrebna tehnološka suverenost, kot sta varnost in šifriranje (suverene rešitve v oblaku), ter tako zmanjšati kritične zunanje odvisnosti s krepitvijo domačih zmogljivosti in infrastrukture na področju računalništva v oblaku in UI. V ta namen Draghijevo poročilo poziva Evropsko komisijo, naj sprejme ciljno usmerjene ukrepe za ponovno pridobitev in ohranitev nadzora nad podatki in storitvami računalništva v oblaku, povečanje domačih računalniških zmogljivosti ter vzpostavitev trdnega finančnega in kadrovskega mehanizma za spodbujanje inovacij.

Ti cilji so bili pozneje vključeni v evropski akcijski načrt za celino UI, v katerem je bil predstavljen strateški časovni načrt za zagotovitev vodilnega položaja Evrope na področju UI. Osrednjega pomena za njihovo uresničevanje je povezava med petimi ključnimi področji: računalniške infrastrukture, podatki, spretnosti, razvoj in uvajanje algoritmov UI ter poenostavitev predpisov. Sedanje uvajanje tovarn in gigatovarn UI je namenjeno zagotavljanju širokega dostopa do visokozmogljivih računalniških virov naslednje generacije za evropska podjetja in raziskovalce, ki potrebujejo zmogljivosti UI. EU lahko ta prizadevanja dopolni tako, da razširi svoje zmogljivosti v oblaku in zmogljivosti podatkovnih centrov, da bi podprla širše uvajanje in širjenje UI.

Omejene zmogljivosti podatkovnih centrov v Uniji resno ogrožajo njeno zmožnost izkoriščanja digitalne preobrazbe in uvajanja rešitev, ki temeljijo na UI, zlasti tistih, ki zahtevajo računalniške zmogljivosti z nizko stopnjo zakasnitve. Hitro vzpostavljanje podatkovnih centrov v EU ovirajo številne ovire. Ker potrebe po shranjevanju in obdelavi podatkov še naprej naraščajo, zlasti zaradi porasta delovnih obremenitev UI, so evropska podjetja zaradi pomanjkanja zmogljivosti podatkovnih centrov v EU prisiljena usmerjati kritične delovne obremenitve prek infrastrukture tujih podjetij na hiperravni. EU je zato v primerjavi z regijami, ki imajo na voljo obilnejše in cenejše računalniške vire, manj privlačna destinacija za tehnološke naložbe.

Za trenutno okolje računalništva v oblaku in UI je značilna izrazita odvisnost od omejenega števila ponudnikov iz tretjih držav. Čeprav trg storitev računalništva v oblaku v EU močno raste, se je tržni delež ponudnikov iz EU zmanjšal z 29 % leta 2017 na 15 % leta 2022 in od takrat ostaja nespremenjen.

Trenutno več kot 70 % evropskega trga računalništva v oblaku obvladujejo tri podjetja na hiperravni iz tretjih držav. Veliki uveljavljeni ponudniki na trgu spadajo pod jurisdikcije tretjih držav, v katerih se uporabljajo zakoni z ekstrateritorialnim učinkom, vključno z zakoni, ki nalagajo dostop do podatkov in njihov prenos ter so lahko v nasprotju z okvirom EU za temeljne pravice in varstvo podatkov. Zaradi te odvisnosti so evropski uporabniki izpostavljeni tudi tveganjem, povezanim z ustavljenim delovanjem, zlasti v primerih, ko bi lahko enostranske odločitve akterjev iz tretjih držav povzročile motnje v zagotavljanju storitev.

Glede na navedeno ima Evropa vrhunske zmogljivosti za raziskave in razvoj, dinamične odprtokodne skupnosti ter močno industrijsko bazo na področju računalništva v oblaku in UI, ki pa večinoma ostajajo neizkoriščene.

Komisija je ob upoštevanju navedenega pripravila predlog akta o razvoju računalništva v oblaku in UI (v nadaljnjem besedilu: predlog), katerega namen je obravnavati omejeno in geografsko zgoščeno razpoložljivost računalniških zmogljivosti v EU ter tveganja, povezana z odvisnostjo od računalništva v oblaku in UI, ki ju zagotavljajo neevropski ponudniki. Cilji predloga so:

(1)povečati računalniške zmogljivosti ter razvoj in uvajanje UI v EU z inovativnimi in trajnostnimi tehnologijami računalništva v oblaku in UI;

(2)zagotoviti privlačne pogoje za uvajanje trajnostnih in inovativnih računalniških zmogljivosti po vsej Uniji;

(3)obravnavati pomisleke glede podatkovne suverenosti ter neprekinjenega delovanja računalništva v oblaku in UI;

(4)prispevati k zaščiti javnega reda s povečanjem odpornosti ponudbe storitev računalništva v oblaku, zlasti v javnem sektorju.

Predlog je odziv na potrebo po usklajenem ekosistemskem pristopu, ki bi EU omogočil večjo konkurenčnost in odpornost na področju računalništva v oblaku in UI. Združuje ukrepe na strani ponudbe za krepitev domačih zmogljivosti, ukrepe na strani povpraševanja za spodbujanje uvajanja ter omogočitvene dejavnike za spodbujanje inovacij in naložb v računalništvo v oblaku in UI. Poseben poudarek je namenjen odprtokodnim rešitvam kot vzvodu za krepitev tehnološke suverenosti v skladu z strategijo EU za odprto kodo, katere cilj je spodbujati odprte evropske alternative v celotnem evropskem tehnološkem skladu.

Prvič, predlog podpira projekte, ki so rezultat pobude za raziskave in inovacije, vzpostavljene znotraj tega okvira in izvedene skupaj z državami članicami. Pobuda bo povezala omrežja, računalništvo v oblaku, UI in programsko opremo v usklajene ekosisteme za obravnavanje:

(1)prihodnjih izzivov na področju energijsko učinkovite računalniške infrastrukture;

(2)avtonomije v celotnem skladu računalništva v oblaku;

(3)naprednih zmogljivosti EU na področju naprednih tehnologij UI, kot so najnaprednejša UI, fizična UI in industrijska UI;

(4)uvajanja računalništva v oblaku in UI v javnem in zasebnem sektorju.

Predlog namenja posebno pozornost obsežnim medsektorskim pobudam, ki obravnavajo najbolj strateške tehnološke in industrijske izzive (t. i. veliki izzivi). Dokazal bo izvedljivost teh prizadevanj in utrl pot podobnim pobudam v prihodnosti, hkrati pa ustvaril pogoje za naložbe v infrastrukturo in tehnologije naslednje generacije.

Drugič, predlog se na naraščajočo vrzel v zmogljivostih podatkovnih centrov odziva z okvirom, ki poenostavlja in usklajuje vzpostavljanje podatkovnih centrov po vsej EU, hkrati pa zagotavlja njihovo trajnostnost. Njegov cilj je potrojiti zmogljivosti EU v naslednjih petih do sedmih letih in doseči potrebno raven zmogljivosti do leta 2035, pri tem pa zagotoviti uravnoteženo geografsko porazdelitev po državah članicah. V ta namen uvaja mehanizem za opredelitev strateških projektov podatkovnih centrov s pomembnimi elementi inovativnosti in trajnostnosti ali projektov, ki prispevajo k uravnoteženi porazdelitvi računalniških zmogljivosti, in podporo takim projektom.

Tretjič, cilj predloga je zmanjšati tveganja, ki izhajajo iz odvisnosti EU od tretjih držav pri storitvah računalništva v oblaku, z vzpostavitvijo enotnega okvira suverenosti na ravni EU. Predlog določa usklajen in preverljiv sklop meril na različnih ravneh suverenosti storitev računalništva v oblaku. Določa tudi okvir za ocenjevanje storitev in njihovo uradno priznanje na določeni ravni suverenosti. Državam članicam nazadnje nalaga, naj opravijo ocene tveganja za suverenost, da bi določile, v katerih podsektorjih in primerih uporabe bi se morale uporabljati storitve, skladne z ustreznimi ravnmi suverenosti, da se zagotovita ustrezno varstvo v smislu zaupnosti podatkov in operativna avtonomija ter prepreči škoda, ki bi lahko ogrozila javni red.

Predlog kot dopolnitev revizije akta o kibernetski varnosti (akt o kibernetski varnosti 2), v katerem so obravnavana tveganja v dobavni verigi, zagotavlja, da lahko javni naročniki uporabljajo suverene storitve računalništva v oblaku. Predlog in akt o kibernetski varnosti 2 skupaj zapolnjujeta dolgoletne vrzeli na področju suverenosti in netehničnih tveganj. Hkrati morajo storitve računalništva v oblaku v Evropi izpolnjevati visoke standarde kibernetske varnosti, kar zahteva trden okvir kibernetske varnosti, ki zagotavlja celovit odziv na današnje geopolitične varnostne izzive. V tem zakonodajnem okviru se bo nadaljevalo delo v zvezi z evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost za storitve v oblaku.

Predlog nazadnje določa okvir, na podlagi katerega lahko javni naročniki sprejemajo informirane odločitve o nakupu in izkoristijo svojo kupno moč za zmanjšanje obstoječih odvisnosti, med drugim z uporabo sektorskih meril za oddajo naročil z dodano vrednostjo EU ter skupnega javnega naročanja za spodbujanje inovacij in rasti, pri čemer je poudarek na ustvarjanju konkretnih priložnosti za manjše ponudnike s sedežem v EU.

Ukrepi iz predloga skupaj postavljajo temelje za odporen in visokozmogljiv ekosistem računalništva v oblaku in UI v EU. Evrope ne umeščajo le kot uporabnice naprednih digitalnih tehnologij, temveč kot svetovno vozlišče za zaupanja vredno, suvereno in razširljivo digitalno infrastrukturo, ki lahko oblikuje standarde, zmogljivosti in trge naslednjega vala tehnologij.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog je skladen s pravili o zamenjavi storitev obdelave podatkov, uvedenimi z aktom o podatkih. S tem, ko omogoča zamenjave ter odpravlja ključne vire vezanosti na ponudnika, si akt o podatkih prizadeva zagotoviti, da ponudniki storitev računalništva v oblaku v EU konkurirajo na podlagi kakovosti, inovativnosti in cene. Njegov namen je uporabnikom računalništva v oblaku omogočiti, da svobodno izberejo ponudnika, ki najbolje ustreza njihovim potrebam, ter združujejo ponudbe različnih ponudnikov v večoblačnem pristopu.

Vendar akt o podatkih ne vsebuje elementov za oblikovanje konkurenčnejše ponudbe evropskih storitev računalništva v oblaku ali za spodbujanje vstopa bolj raznolikega nabora ponudnikov storitev računalništva v oblaku na trg.

Akt o podatkih odpira pot k morebitnemu zmanjšanju odvisnosti od ponudnikov iz tretjih držav, vendar ne ustvarja pogojev za bolj suveren in bolj zaupanja vreden sektor računalništva v oblaku v EU. Njegove določbe glede zamenjave ponudnikov storitev v oblaku in interoperabilnosti pa uporabnikom omogočajo, da se v večji meri odločajo za evropske storitve računalništva v oblaku. Akt o podatkih tako predstavlja omogočitveni okvir za ta predlog.

Predlog je skladen tudi z aktom o digitalnih trgih. V njem so storitve računalništva v oblaku obravnavane kot jedrne platformne storitve, kar pomeni, da bi morali ponudniki storitev računalništva v oblaku, imenovani za vratarje, izpolnjevati sklop obveznosti za povečanje pravičnosti in tekmovalnosti trga. Doslej noben ponudnik storitev računalništva v oblaku ni bil imenovan za vratarja za svoje storitve. Vendar je Komisija 18. novembra 2025 v skladu z aktom o digitalnih trgih začela tri preiskave trga v zvezi s storitvami računalništva v oblaku. V dveh od teh preiskav trga bo ocenjeno, ali bi bilo treba dva ponudnika za njune storitve računalništva v oblaku imenovati za vratarja (z drugimi besedami, ali delujeta kot pomembni vstopni točki med poslovnimi uporabniki in končnimi uporabniki). V tretji preiskavi trga bo ocenjeno, ali lahko akt o digitalnih trgih učinkovito obravnava prakse, ki lahko omejujejo konkurenčnost in pravičnost v sektorju računalništva v oblaku v EU.

Čeprav bi lahko za nekatere ponudnike storitev računalništva v oblaku hkrati veljala ureditev iz tega predloga in iz akta o digitalnih trgih, ima akt o digitalnih trgih drugačne cilje in ne vsebuje ukrepov, ki bi dejavno spodbujali uvajanje suverenih storitev računalništva v oblaku. Akt o digitalnih trgih je namenjen le ohranjanju in spodbujanju pravičnega in tekmovalnega trga storitev računalništva v oblaku v Uniji, pri čemer ureja posebna ravnanja podjetij, imenovanih za vratarje, zato posega na drugačni ravni kot predlog, ki se osredotoča na uvajanje in uporabo zagotovljenih storitev.

Predlog krepi tudi ključne cilje akta o umetni inteligenci. Akt o umetni inteligenci harmonizira pravila za sisteme UI in modele UI za splošne namene, ki se dajejo na trg EU, s čimer izboljšuje delovanje notranjega trga ter spodbuja uvajanje na človeka osredotočene in zaupanja vredne UI po vsej verigi vrednosti. Akt o umetni inteligenci zagotavlja visoko raven varovanja zdravja, varnosti in temeljnih pravic. Ne zajema pa vidikov suverenosti.

Predlog dodatno dopolnjuje širši okvir digitalne politike EU, vključno s strategijo EU za odprto kodo, programom politike digitalnega desetletja in strategijo za uporabo UI.

Strategija EU za odprto kodo predlaga spodbujanje odprte kode za suverenost, konkurenčnost in varnost z vrsto ciljno usmerjenih ukrepov, od katerih so nekateri predlagani v aktu o razvoju računalništva v oblaku in UI.

Program politike digitalnega desetletja se osredotoča na štiri glavne točke, v okviru katerih so določeni njegovi cilji, in sicer na (i) digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljene digitalne strokovnjake; (ii) varne in trajnostne digitalne infrastrukture; (iii) digitalno preobrazbo podjetij ter (iv) digitalizacijo javnih storitev. Natančneje, program politike digitalnega desetletja določa cilj za spremljanje uvajanja robnih vozlišč, ne vključuje pa niti cilja za merjenje napredka pri uvajanju računalniške zmogljivosti ali podatkovnih centrov v EU niti konkretnih podpornih ukrepov za njihovo uvajanje. Ta predlog dopolnjuje program politike digitalnega desetletja z izkoriščanjem obstoječih letnih dejavnosti spremljanja, s čimer ustvarja sinergije z obstoječim okvirom. Prispeva tudi k napredku na vseh štirih glavnih področjih programa politike digitalnega desetletja, zlasti z uvedbo konkretnih ukrepov, osredotočenih na razvoj inovativnih tehnologij, ki omogočajo UI, vzpostavljanjem dodatnih računalniških zmogljivosti ter oblikovanjem okvira zaupanja za širšo uporabo računalništva v oblaku in UI.

Poleg tega strategija za uporabo UI določa konkretne ukrepe za izkoriščanje preobrazbenega potenciala UI, s poudarkom na spodbujanju njene uporabe v ključnih industrijskih sektorjih in javnem sektorju. Uvaja tudi podporne ukrepe za krepitev tehnološke suverenosti EU z obravnavanjem medsektorskih izzivov pri razvoju in uvajanju UI. Predlog podpira te cilje in prispeva k njihovemu izvajanju z uvedbo ciljno usmerjenih ukrepov za podpiranje razvoja in uvajanja računalništva v oblaku in UI, povečanje dostopa do računskih zmogljivosti ter krepitev zaupanja v storitve računalništva v oblaku.

Predlog je v celoti skladen s sporočilom o mednarodni digitalni strategiji EU iz junija 2025. Vzpostavlja pregleden, nediskriminatoren načrt za digitalno avtonomijo, ki omogoča EU, da vzpostavi odporne in suverene tehnološke infrastrukture na svojem območju, hkrati pa zagotavlja zaupanja vreden in pravno trden model za mednarodna partnerstva ter večstransko upravljanje v tujini. V celoti je skladen z mednarodnimi zavezami in partnerstvi Unije ter bo zagotovil dostop do notranjega trga subjektom iz partnerskih držav, ki izpolnjujejo zahtevane ravni zanesljivosti Unije.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog dopolnjuje širši okvir politik EU na področju kibernetske varnosti in digitalne odpornosti.

Ta predlog je treba obravnavati skupaj s predlogom za revizijo akta o čipih, ki vključuje ukrepe za spodbujanje naložb v napredne polprevodnike, povečanje odpornosti oskrbovalne verige in ustvarjanje povpraševanja z okrepljenim sodelovanjem med oskrbovalno verigo polprevodnikov in končnimi trgi.

Direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva NIS 2) izboljšuje obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost pri ponudnikih storitev računalništva v oblaku in podatkovnih centrih v EU, kar prispeva k večjemu zaupanju. Vendar ne vsebuje ukrepov za spodbujanje uvajanja in uporabe takih storitev ter je v celoti osredotočena na tehnične vidike kibernetske varnosti, ne pa na širše vidike suverenosti.

Kot je bilo podrobneje pojasnjeno zgoraj, predlog dodatno dopolnjuje poudarek akta o kibernetski varnosti na kibernetski varnosti računalništva v oblaku z vidiki suverenosti. Certificiranje v okviru akta o kibernetski varnosti lahko obravnava tehnične vidike kibernetske varnosti, ni pa ustrezno za obravnavo vidikov suverenosti, ki presegajo tehnične elemente. Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) medtem razvija evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost za storitve v oblaku, ki še ni bila sprejeta. Ko bo dokončana, bi jo bilo mogoče uporabiti v okviru za suverene storitve računalništva v oblaku kot sredstvo za zagotavljanje, da revidirana storitev izpolnjuje najvišje standarde kibernetske varnosti. Poleg tega predlagana revizija akta o kibernetski varnosti krepi zanesljivost dobavne verige IKT za strojno in programsko opremo.

Predlog podpira tudi cilje akta o digitalni operativni odpornosti. Navedeni akt določa obveznosti glede skladnosti za ponudnike storitev računalništva v oblaku. Ti so v aktu zajeti posredno, če zagotavljajo storitve določenim finančnim subjektom ali če je njihova vloga z vidika operativne odpornosti dovolj pomembna. Njegovo področje uporabe je sektorsko omejeno in se nanaša posebej na finančni sektor. Ponudniki storitev računalništva v oblaku morajo v skladu z aktom o digitalni operativni odpornosti izvajati obvladovanje tveganj na področju IKT ter redno preizkušanje odzivanja na incidente, da izpolnijo zahteve, ki veljajo za ključne tretje ponudnike storitev. Zadevne finančne institucije, ki so lahko tudi javnopravne narave, morajo opraviti skrben pregled ponudnikov storitev računalništva v oblaku, s katerimi sodelujejo.

Predlog podpira tudi cilje strategije za unijo pripravljenosti, ki odvisnost od kritične digitalne infrastrukture opredeljuje kot sistemsko tveganje in poziva k vsevladnemu pristopu za zagotavljanje neprekinjenosti bistvenih storitev v kriznih scenarijih. Okvir suverenosti, vzpostavljen s to uredbo, zlasti pa mehanizem ocene tveganja iz člena 29, neposredno prispeva k razsežnosti digitalne pripravljenosti navedene strategije, saj zagotavlja, da se storitve računalništva v oblaku in UI, ki podpirajo obvladovanje izrednih razmer, usklajevanje ukrepov civilne zaščite in odzivanje na nesreče, zagotavljajo na ustrezni ravni zanesljivosti Unije. Predlog je zato skladen s širšimi cilji politike Unije na področju odpornosti in pripravljenosti ter podpira njihovo uresničevanje.

Predlog je skladen z obstoječimi pravili o obdelavi osebnih podatkov, vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov in okvirom za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA. A čeprav navedeni okvir obravnava čezatlantske prenose podatkov, ne odpravlja pomislekov glede suverenosti, povezanih z odvisnostjo od ponudnikov iz tretjih držav. Predlog tako dopolnjuje okvir za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA, saj pojem suverenosti presega vprašanje prenosov podatkov in se nanaša tudi na operativno avtonomijo.

Predlog dopolnjuje tudi direktive o javnem naročanju. Javni organi v EU so močno odvisni od ponudnikov storitev računalništva v oblaku iz tretjih držav, povezani dejavniki, ki povzročajo težave, pa zahtevajo premišljen in ciljno usmerjen sektorski pristop, ki v obstoječih direktivah o javnem naročanju ni obravnavan in bi ga bilo težko ustrezno obravnavati s krovnim pristopom. V predlogu je zato uveden sektorsko prilagojen pristop k suverenosti, saj številnih plasti tega koncepta ni mogoče obravnavati v horizontalnem pravnem redu, ki določa splošna načela za oblikovanje postopkov javnega naročanja. Predlog vključuje dodatna merila za izbor, ki so prilagojena tudi posebnostim storitev računalništva v oblaku in kritični odvisnosti od tretjih držav v tem sektorju.

Predlog dopolnjuje akt o digitalnih omrežjih, ki podpira razvoj zanesljivih, hitrih, varnih, najsodobnejših digitalnih omrežij in je zato koristen za vzpostavljanje podatkovnih centrov v EU, za katere je predpogoj visokohitrostna povezljivost z gigabitno ali še zmogljivejšo povezavo. Predlog izkorišča izboljšave na področju povezljivosti, ki jih prinaša akt o digitalnih omrežjih, zato ostaja osredotočen na vzpostavljanje zmogljivosti podatkovnih centrov, ne pa na predhodno ali vzporedno izgradnjo potrebne infrastrukture za povezljivost. Akt o digitalnih omrežjih obravnava tudi zbliževanje omrežne infrastrukture, vključno s primeri, ko ponudnik storitev računalništva v oblaku upravlja elektronsko komunikacijsko omrežje in doslej ni bil zavezan obveznostim iz Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, čeprav spada na njegovo področje uporabe. Akt o digitalnih omrežjih bo tako pojasnil postopke za povezovanje med ponudniki različnih omrežij in drugimi udeleženci na trgu v okviru širšega sodelovanja znotraj ekosistema.

Predlog prispeva k ciljem direktive o energetski učinkovitosti glede usmerjanja industrije podatkovnih centrov k večji energijski učinkovitosti. Vendar poleg vidikov preglednosti in vpliva na ugled ne določa spodbud za upravljavce podatkovnih centrov, da izboljšajo svojo uspešnost na področju trajnostnosti, ter ne vsebuje ukrepov za pospešitev uvajanja trajnostnih podatkovnih centrov po vsej EU ali povečanje s tem povezanih naložb.

Podobno se Evropski kodeks ravnanja o energetski učinkovitosti podatkovnih središč ne nanaša na ukrepe za vzpostavitev podatkovnega centra, temveč se v celoti osredotoča na njegovo obratovanje. Predlog tako določa ukrepe za večje uvajanje energijsko učinkovitih podatkovnih centrov, pri čemer je usklajen s strateškim časovnim načrtom za digitalizacijo in UI v energetskem sektorju, katerega cilj je optimizirati porabo energije v digitalnih tehnologijah ter hkrati pospešiti dvojno zeleno in digitalno preobrazbo EU. Za ugotavljanje, kateri podatkovni centri so trajnostni, se predlog sklicuje na shemo za ocenjevanje, vzpostavljeno na podlagi direktive o energetski učinkovitosti.

Predlog dopolnjuje tudi sveženj za evropska omrežja, katerega cilj je zagotoviti, da so omrežja vzpostavljena in pripravljena na prihodnje obremenitve v okviru horizontalnega pristopa. V zvezi s tem se osredotoča na podatkovne centre kot končne uporabnike zmogljivosti omrežja ter zagotavlja, da se pri določanju lokacije podatkovnih centrov upošteva razpoložljivost omrežja, da se informacije izmenjujejo dovolj zgodaj, da se vključijo v načrtovanje omrežja in s tem zagotovijo pravočasne priključitve podatkovnih centrov.

Sveženj za evropska omrežja določa načine, kako lahko države članice pospešijo priključevanje v omrežje, vključno z učinkovitejšo organizacijo čakalnih vrst za priključitev v omrežje, na primer z upoštevanjem pripravljenosti projekta in omrežju prijazne uporabe, ne le zgolj po načelu obravnave vrstnega reda vloženih zahtevkov. V predlogu so ti vidiki upoštevani.

Predlog dopolnjuje tudi direktivo o energiji iz obnovljivih virov in omogoča izkoriščanje njenih prednosti. Podatkovni centri imajo lahko koristi od večje razpoložljivosti energije iz obnovljivih virov in zmogljivosti za shranjevanje, čeprav ne spadajo na področje uporabe Direktive. Tudi bližina območij pospeševanja z obnovljivimi viri energije bi lahko bila pomemben dejavnik pri določanju lokacij za hitrejše vzpostavljanje podatkovnih centrov.

Akt o pospeševanju industrije določa ukrepe za pospešitev izdajanja dovoljenj, vključno z določitvijo načela „en projekt, en postopek“ in vzpostavitvijo enotnega digitalnega postopka, ki zajema celotni postopek izdaje dovoljenj. Akt o pospeševanju industrije od držav članic zahteva tudi, da določijo vsaj eno območje ali grozd pospeševanja industrijske proizvodnje, kjer se uporabljajo dodatni ukrepi za olajševanje poslovanja, vključno s prednostnim dostopom do materialov in dostopom do financiranja EU. Ker pa predlagani ukrepi za pospeševanje industrije zajemajo le proizvodne obrate in ne upoštevajo posebnih potreb podatkovnih centrov ter njihovih koristi, so podatkovni centri ostali izven področja uporabe akta o pospeševanju industrije. Ob upoštevanju teh razlik predlog dopolnjuje splošne ukrepe za pospeševanje industrije z ukrepi, prilagojenimi hitrejšemu vzpostavljanju podatkovnih centrov.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki EU pooblašča za sprejetje ukrepov za izboljšanje delovanje notranjega trga z usklajevanjem nacionalnih določb.

Sedanja razdrobljenost pri vzpostavljanju podatkovnih centrov je posledica različnih nacionalnih pristopov k povečevanju zmogljivosti, zahtev glede trajnostnosti in postopkov izdaje dovoljenj. Zaradi tega bi lahko prišlo do regulativnih razlik, ki bi ogrozile notranji trg.

Različne prakse javnega naročanja storitev računalništva v oblaku ter nedosledna merila glede suverenosti lahko ponudnikom otežijo nemoteno delovanje v državah članicah, kar vodi povzroča neučinkovitosti na trgu in neenake konkurenčne pogoje.

Glede na te izzive je ukrepanje na ravni EU v obliki zakonodajnega predloga upravičeno na podlagi člena 114 PDEU, saj je njegov namen odpraviti ovire na notranjem trgu in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za ponudnike storitev računalništva v oblaku.

Predlog se poleg tega opira na člen 173(3) PDEU, ki zagotavlja pravno podlago za ukrepe, namenjene krepitvi industrijske konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti EU. Trenutno pomanjkanje računalniških zmogljivosti v EU omejuje zmožnost evropske industrije, da bi v celoti izkoristila uporabo tehnologij računalništva v oblaku in UI, zlasti tistih, ki zahtevajo nizko stopnjo zakasnitve in visokozmogljivo računalništvo. Ta pobuda z večanjem razpoložljivosti energijsko učinkovitih računalniških zmogljivosti ter spodbujanjem razvoja in uvajanja najsodobnejših tehnologij računalništva v oblaku in UI neposredno prispeva h krepitvi industrijske konkurenčnosti in vodilne vloge Evrope na področju tehnologije v skladu s cilji člena 173(3) PDEU.

Glede na dva cilja predloga, in sicer odpraviti izkrivljanja na notranjem trgu in okrepiti industrijsko konkurenčnost EU, bo ta sprejet kot enoten zakonodajni instrument na podlagi kumulativne pravne podlage člena 114 in člena 173(3) PDEU. Ta skupna pravna podlaga zagotavlja enoten regulativni odziv na medsebojno povezane izzive razdrobljenosti trga ter strateško krepitev industrijskih zmogljivosti v ekosistemu računalništva v oblaku in UI v EU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

Ukrepanje na ravni EU prinaša jasno dodano vrednost pri obravnavanju problema omejene in geografsko zgoščene razpoložljivosti računalniških zmogljivosti. Z zagotavljanjem skupnega pristopa k pospeševanju vzpostavljanja podatkovnih centrov omogoča usklajeno načrtovanje in vzpostavljanje računalniških zmogljivosti na geografsko uravnotežen način, hkrati pa preprečuje tekmovanje v zniževanju standardov in zmanjšuje regulativno zapletenost za vlagatelje in upravljavce podatkovnih centrov.

EU je v edinstvenem položaju, da zagotovi, da naložbene politike in politike pospeševanja odražajo skupne prednostne naloge ter preprečujejo razdrobljenost. Ukrepanje na ravni EU bi zagotovilo, da imajo vsa podjetja in javne uprave dostop do zadostnih računalniških zmogljivosti za izpolnjevanje svojih potreb, kar je predpogoj, da Evropa postane celina UI.

Pri obravnavanju odvisnosti od storitev računalništva v oblaku, ki jih zagotavljajo neevropski ponudniki, ukrepanje na ravni EU prinaša koristi, ki presegajo tiste, ki bi jih države članice lahko dosegle posamično, zlasti pri odpravljanju osnovnega nedelovanja trga zaradi nepopolnih informacij. To bo izboljšalo delovanje notranjega trga in ponudnikom storitev računalništva v oblaku omogočilo rast zunaj njihovih nacionalnih trgov.

•Sorazmernost

Predlog uporablja ciljno usmerjen in sorazmeren pristop za odpravljanje ključnih ozkih grl na enotnem trgu, zlasti primanjkljaja računalniških zmogljivosti in pretiranega zanašanja na ponudnike iz tretjih držav. Predlagane rešitve so omejene na ukrepe, ki so bistveni za doseganje osrednjih ciljev predloga, zlasti za krepitev tehnološke suverenosti EU, spodbujanje konkurenčnega trga računalništva v oblaku in UI v EU ter podpiranje večje razpoložljivosti trajnostnih računalniških virov v EU.

Z osredotočanjem na harmonizirane standarde za suverene storitve računalništva v oblaku, poenostavljeno vzpostavljanje podatkovnih centrov in mehanizme sodelovanja na ravni EU predlog preprečuje čezmerno regulacijo, hkrati pa neposredno odpravlja strukturne ovire, ki zavirajo digitalni napredek po vsej Evropi. Izbrani ukrepi so najprimernejši in najmanj vsiljiv način odpravljanja ugotovljenih tržnih in regulativnih pomanjkljivosti, saj izkoriščajo obstoječe instrumente EU in uvajajo le tiste nove določbe, ki so potrebne za usklajeno in učinkovito izvajanje.

Predlog bo povzročil neposredne stroške zagotavljanja skladnosti, vključno z upravnimi stroški in stroški prilagoditve. Te stroške bodo nosili predvsem nacionalni in lokalni javni organi ter podjetja, kot so upravljavci podatkovnih centrov, ponudniki storitev računalništva v oblaku ter njihovi podizvajalci in subjekti iz zasebnega sektorja, ki delujejo v sektorjih s seznama v Prilogi I k direktivi NIS 2, da bi izpolnili obveznosti iz te uredbe.

Vendar se je s preučitvijo različnih možnosti ter njihovih pričakovanih stroškov in koristi dosegla uravnotežena zasnova instrumenta. Stroške za javne organe bodo ublažile koristi, povezane z zmanjšanjem skupnih stroškov lastništva informacijskih sistemov ter hitrejšimi in zanesljivejšimi postopki javnega naročanja, stroške za podjetja pa bodo ublažile koristi, povezane z večjo predvidljivostjo regulativnega okolja in manjšo razdrobljenostjo nacionalnih pristopov in poenostavitvijo upravnih postopkov.

•Izbira instrumenta

Komisija predlaga uredbo kot optimalni pravni instrument za doseganje ciljev predloga, saj lahko zagotovi enotno uporabo in takojšnji učinek v vseh državah članicah. Uredba zagotavlja potrebno pravno varnost in doslednost za popolno harmonizacijo regulativnega okvira za storitve računalništva v oblaku. Ta pristop je bistven za odpravo ovir na enotnem trgu, zlasti na področjih, kot so standardi suverenosti in trajnostnosti, kjer bi različna nacionalna pravila sicer lahko spodkopala tehnološko suverenost in konkurenčnost EU. Glede na geopolitično nujnost ukrepanja, vključno s potrebo po zmanjšanju strateških odvisnosti od ponudnikov iz tretjih držav, uredba zagotavlja hiter, usklajen odziv na ravni EU ter preprečuje zamude ali nedoslednosti, ki bi lahko nastale, če bi države članice ukrepale bolj samostojno.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

Med oktobrom 2024 in novembrom 2025 je bilo izvedeno obsežno posvetovanje z deležniki, ki je zajemalo naslednje posvetovalne dejavnosti.

Med aprilom in julijem 2025 je Komisija organizirala javno posvetovanje, ki je obsegalo spletni vprašalnik in poziv k predložitvi dokazov, v okviru katerega so lahko deležniki predložili podrobna stališča, v katerih so predstavili svoje poglede in priporočila glede ciljev in predlaganih ukrepov iz predloga, hkrati pa tudi neposredne dokaze za oblikovanje različnih možnosti politike. Skupno je bilo prejetih 436 odgovorov: 243 v okviru posvetovalnega vprašalnika in 193 v okviru poziva k predložitvi dokazov.

Posvetovanje so dopolnile številne delavnice, seminarji in okrogle mize. Med njimi so bili: (i) 6. generalna skupščina in forum evropskega zavezništva za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku; (ii) okrogle mize o naložbah v računalniške zmogljivosti v oblaku s finančnimi vlagatelji, o ukrepih politike za lažje vključevanje podatkovnih centrov v omrežje EU in o razvoju ponudb suverenega oblaka v EU z izvršnimi direktorji evropskih ponudnikov storitev v oblaku ter okrogle mize z ameriško gospodarsko zbornico; (iii) seminarji z industrijo, akademskimi krogi in javnimi organi o ekonomski dinamiki sklada UI ter (iv) predstavitve o prihodnji politiki EU na področju računalništva v oblaku in UI skupaj z industrijo.

Komisija je poleg tega vzdrževala stalen dialog z ustreznimi organi držav članic, zbranimi v neformalni skupini za sodelovanje držav članic na področju računalništva v oblaku v okviru evropskega zavezništva za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku, potekala pa so tudi ciljno usmerjena dvostranska srečanja.

Komisija je poleg tega opravila nadaljnje dvostranske pogovore s tretjimi državami, vključno z Japonsko, Švico in Združenim kraljestvom, da bi predstavila in obravnavala predvidene možnosti politike, hkrati pa pridobila vpogled v dobre prakse in ocenila zunanje učinke obravnavanih ukrepov.

Nazadnje je Komisija opravila več kot 100 dvostranskih srečanj z raznolikim naborom deležnikov, vključno s predstavniki industrije, akademskimi ustanovami, možganskimi trusti in organizacijami civilne družbe, ki so prispevali k oblikovanju predlaganih možnosti politike.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Predlogu je priložena celovita ocena učinka, katere končna različica je bila 30. aprila 2026 predložena Odboru za regulativni nadzor. Odbor je 8. maja 2026 izdal pozitivno mnenje, skupaj z zahtevo za nadaljnje izboljšave.

•Temeljne pravice

Predlog je bil predmet celovite ocene njegovih posledic za temeljne pravice, pri čemer je bil poseben poudarek namenjen varstvu osebnih podatkov, kot je zagotovljeno v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Predlog uvaja okvir za suverene storitve računalništva v oblaku, ki vzpostavlja stroge zaščitne ukrepe za zagotovitev, da je obdelava osebnih podatkov državljanov EU skladna s standardi EU za varstvo podatkov, vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov. Z določitvijo teh standardov predlog zmanjšuje tveganja, povezana z neskladnim ravnanjem s podatki, hkrati pa krepi zaupanje v digitalno infrastrukturo.

Eden od osrednjih ciljev predloga je zmanjšati odvisnost od ponudnikov iz tretjih držav, katerih dejavnosti spadajo pod jurisdikcije zunaj EU, ki lahko omogočajo dostop do podatkov in njihov prenos. Posledično predlog krepi varstvo osebnih podatkov, saj zagotavlja, da taki podatki ostanejo pod učinkovitim nadzorom organov EU, vključno z organi držav članic za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov. Ta pristop krepi pravno varnost in ščiti pravico do zasebnosti, kot je določena v Listini.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predlagane uredbe 

Naslov I predlagane uredbe vsebuje splošne določbe, vključno s predmetom urejanja (člen 1) in opredelitvami pojmov (člen 2).

Naslov II vsebuje določbe, ki vzpostavljajo okvir za izvajanje dejavnosti razvoja in uvajanja v celotnem ekosistemu računalništva v oblaku in UI. Okvir je organiziran okoli pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI, okrepljen pa je z nadaljnjimi podpornimi ukrepi. Člen 3 v poglavju I določa splošni cilj pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI, in sicer podpirati raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter doseči obsežne zmogljivosti v celotnem ekosistemu računalništva v oblaku in UI v Uniji. Člen 4 določa operativne cilje pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI. Člen 5 uvaja mrežo izkustvenih in pospeševalnih centrov za UI, ki temelji na evropskih vozliščih za digitalne inovacije ter je namenjena podpori doseganju ciljev pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI. Člen 6 določa mehanizme izvajanja pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI. Člen 7 zahteva, da države članice v enem letu po začetku veljavnosti Uredbe sprejmejo nacionalno strategijo za računalništvo v oblaku in UI, skladno s cilji uredbe. Člen 8 določa merila, na podlagi katerih Komisija projekte prizna kot prednostne projekte na področju najnaprednejše UI. Člen 9 podpira dodeljevanje računalniških virov za UI prednostnim projektom na področju najnaprednejše UI, podpira pa tudi projekte na področju industrijske in fizične UI ter razvoj in uvajanje modelov UI za javni sektor.

Naslov III vsebuje določbe o zmogljivosti podatkovnih centrov. Člen 10 v poglavju I določa obveznosti držav članic, da na svojem ozemlju določijo območja pospeševanja za pospešeno vzpostavljanje zmogljivosti podatkovnih centrov. Člen 11 določa pogoje, ki veljajo na teh območjih. Člen 12 določa obveznost držav članic, da za upravljavce projektov podatkovnih centrov na območjih pospeševanja določijo enotne informacijske točke ali, kadar je to mogoče, nadgradijo ali vključijo že obstoječe enotne informacijske točke, ter določa nadaljnja načela, ki jih je treba izpolniti v zvezi z odgovornostmi informacijske točke. Člen 13 ureja poenostavljene upravne postopke in postopke izdaje dovoljenj za projekte podatkovnih centrov, ki se izvajajo na območjih pospeševanja. Člen 14 v poglavju II določa mehanizem za prijavo interesa ter pogoje in postopek, po katerem Komisija določi strateške projekte podatkovnih centrov. Člen 15 v poglavju III vzpostavlja mehanizem, ki Komisiji omogoča spremljanje napredka Unije pri povečevanju razpoložljivih računalniških zmogljivosti, obsega povpraševanja po zmogljivostih podatkovnih centrov in velikosti vrzeli v zmogljivostih.

Naslov IV vsebuje določbe v zvezi z avtonomijo in uporabo. Člen 16 v poglavju I, oddelek 1, določa okvir Unije za suverenost na področju računalništva v oblaku, ki ga sestavljajo štiri ravni zanesljivosti, in uvaja zahteve iz Priloge II k Uredbi, ki jih morajo izpolnjevati storitve računalništva v oblaku, da bi se štele za storitve, ki zagotavljajo zanesljivost Unije na ravneh od 1 do 4. Člen 17 vzpostavlja mehanizem, na podlagi katerega se ponudnikom storitev računalništva v oblaku prizna, da zagotavljajo raven zanesljivosti Unije 1, 2, 3 ali 4, pri čemer morajo pristojnemu nacionalnemu organu v državi sedeža predložiti vlogo za priznanje. Člen 18 določa pogoje in mehanizem za morebitno priznanje tretjih držav, ki zagotavljajo zadostno zanesljivost, da so lahko storitve računalništva v oblaku, ki jih nadzoruje ta tretja država, upravičene do uvrstitve na raven zanesljivosti Unije 3. Člen 19 v oddelku 2 določa pogoje za samoocenjevanje skladnosti, s katero se dokumentira izpolnjevanje zahtev za raven zanesljivosti Unije 1. Člen 20 v oddelku 3 določa okvir ocen, ki jih izvajajo revizijske organizacije glede izpolnjevanja zahtev za ravni zanesljivosti Unije 2–4. Člen 21 določa zahteve za revizijske dokaze, ki jih je treba zagotoviti v okviru ocenjevanja zahtev za ravni zanesljivosti Unije 2–4, ki ga izvede tretja oseba. Člen 22 določa obveznost Komisije, da vzpostavi in vzdržuje centralni register storitev, za katere je bilo priznano, da ponujajo ravni zanesljivosti Unije 1–4. Člen 23 določa obveznosti glede preglednosti za ponudnike storitev računalništva v oblaku, da poročajo o vseh bistvenih spremembah, ki lahko privedejo do spremembe njihovega priznanja kot ponudnikov storitev z ravnjo zanesljivosti Unije 1–4. Člen 24 določa pravila o kaznih in nadomestilih, ki se uporabljajo v primeru kršitev s strani ponudnikov storitev računalništva v oblaku. Člen 25 v oddelku 4 določa obveznost držav članic, da imenujejo pristojni nacionalni organ. Člen 26 določa pooblastila pristojnih nacionalnih organov, ki jih imenujejo države članice. Člen 27 v oddelku 5 določa načela medsebojne pomoči med pristojnimi nacionalnimi organi držav članic pri izmenjavi informacij in preiskavah za namene te uredbe. Člen 28 določa načela čezmejnega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi držav članic v okviru ukrepov izvrševanja. V poglavju II, oddelek 1, člen 29 določa obveznosti držav članic in subjektov Unije, da opravijo ocene tveganja za določitev zahtevane ravni skladnosti z ravnmi zanesljivosti Unije 2–4 za različne dejavnosti javnega sektorja. Člen 30 določa obveznosti javnih naročnikov, ki naročajo storitve računalništva v oblaku, da naročajo storitve z ravnjo zanesljivosti Unije najmanj 1. Kadar ocena tveganja pokaže, da so dejavnosti takih javnih naročnikov pomembne z vidika javnega reda, morajo naročati in uporabljati le storitve, za katere je bilo priznano, da ponujajo raven zanesljivosti Unije 2, 3 ali 4. Člen 31 v oddelku 2 subjektom zasebnega sektorja v smislu direktive NIS 2 omogoča, da izvedejo ocene učinka s podobnim namenom kot ocene, ki jih izvajajo subjekti Unije in organi javnega sektorja. Člen 32 v oddelku 3 določa obveznosti javnih naročnikov držav članic, da pri javnem naročanju storitev računalništva v oblaku in sistemov UI na področju uporabe Uredbe uporabijo merila dodane vrednosti Unije. Člen 33 določa obveznosti držav članic, da spremljajo javno naročanje inovativnih rešitev na področju storitev računalništva v oblaku in sistemov UI, uvaja poenostavljen okvir poročanja ter vzpostavlja povezave z nacionalnimi strategijami za računalništvo v oblaku in UI, v okviru katerih morajo države članice pripraviti načrte za doseganje ciljev tega člena. Člen 34 v poglavju III vzpostavlja evropsko zvezo oblakov javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: zveza EuroCloud) ter določa njeno področje uporabe in namen. Člen 35 določa pogoje, ki se uporabljajo za souporabo storitev podatkovnih centrov in storitev računalništva v oblaku v okviru zveze EuroCloud. Člen 36 določa, kako lahko Komisija povrne stroške, nastale v zvezi z zvezo EuroCloud, vključno z vzpostavitvijo zveze in platforme, ki omogoča lažjo souporabo storitev med njenimi člani. Člen 37 v poglavju IV določa pogoje, pod katerimi lahko Komisija izvaja dejavnosti javnega naročanja za subjekte Unije, za javne naročnike iz držav članic in za partnerske organizacije, ki jih izbere Komisija, vključno z določitvijo potrebnih odstopanj od finančne uredbe. Člen 38 določa potrebne ureditve za izvajanje skupnega okvira za javna naročila, vključno z mehanizmom upravljanja. Člen 39 določa veljavna pravila o javnem naročanju. Člen 40 določa mehanizem za povračilo stroškov, ki Komisiji nastanejo pri upravljanju skupnega okvira za javna naročila, prek pristojbin, zaračunanih sodelujočim javnim naročnikom. Člen 41 v poglavju VI določa obveznosti subjektov Unije in organov javnega sektorja, da spodbujajo in olajšujejo uporabo odprtokodnih rešitev namesto lastniških rešitev. Člen 42 določa zahteve glede izmenjave in ponovne uporabe programske opreme, ki jo razvijejo ali naročijo subjekti Unije in organi javnega sektorja. Člen 43 določa obveznost Komisije, da zagotovi in vzdržuje katalog odprtokodnih rešitev. Člen 44 določa pravila za vzpostavitev mreže uradov držav članic za odprtokodne programe.

Naslov V vsebuje končne določbe, vključno s pooblastilom Komisije za sprejemanje delegiranih aktov (člen 45) in izvedbenih aktov (člen 46), klavzulo o pregledu (člen 47) ter opredelitvijo začetka veljavnosti in datumov uporabe Uredbe (člen 48).

2026/0138 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema računalništva v oblaku in UI (akt EU o razvoju računalništva v oblaku in UI)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114 in člena 173(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 2 ),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija je zavezana, da bo postala vodilna v svetu na področju umetne inteligence (v nadaljnjem besedilu: UI). UI s tem, ko omogoča hitrejše inovacije, večjo učinkovitost in pametnejše sprejemanje odločitev, prispeva k znatnim gospodarskim, okoljskim in družbenim koristim ter je temeljno gonilo konkurenčnosti. Da bi Unija v ključnih sektorjih gospodarstva v celoti izkoristila koristi UI, bi morala ravnati ambiciozno in daljnosežno, razvijati svoje inovacijske zmogljivosti, krepiti konkurenčnost in varnost oskrbe ter hkrati utrjevati svojo tehnološko suverenost in strateško avtonomijo na področju najsodobnejših digitalnih tehnologij.

(2)Unija je že postavila trdne temelje za to, da Evropa postane celina, vodilna na področju razvoja in uporabe UI, zlasti s sporočilom o akcijskem načrtu za celino UI ( 3 ) in strategijo za uporabo UI ( 4 ). Unija je z Uredbo (EU) 2023/2854 ( 5 ) Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) in strategijo za podatkovno unijo ( 6 ) vzpostavila tudi potreben okvir za oblikovanje varnega in interoperabilnega enotnega trga za podatke, ki podpira razvoj UI.

(3)Evropski parlament, Svet, Komisija in države članice so se zavezali, da bodo na odprt način sodelovali pri uresničevanju tehnološke suverenosti Unije, zlasti z varno in dostopno digitalno in podatkovno infrastrukturo, ki omogoča nadaljnji tehnološki razvoj, podpira konkurenčnost in trajnost industrije in gospodarstva Unije, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP) ( 7 ) ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo ( 8 ), in odpornost vrednostnih verig Unije, pa tudi spodbuja ekosistem zagonskih podjetij, tudi z nemotenim delovanjem nekdanjih evropskih vozlišč za digitalne inovacije, ki so bila preusmerjena v izkustvene in pospeševalne centre za UI (v nadaljnjem besedilu: centri za UI).

(4)Unija je postala vse bolj odvisna od omejenega števila ponudnikov storitev računalništva v oblaku iz tretjih držav. Krepitev zmogljivosti Unije za razvoj in uvajanje tehnologij računalništva v oblaku in UI na njenem ozemlju je postala strateška prednostna naloga za konkurenčnost, varnost oskrbe in tehnološko suverenost Unije, kot je poudarjeno v poročilu Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti ( 9 ) in v skladu s sporočilom o krepitvi gospodarske varnosti EU ( 10 ). Ti izzivi za ekosistem računalništva v oblaku in UI v Uniji zahtevajo obsežno okrepitev tehnoloških zmogljivosti ter podporo raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim, za kar so potrebna skupna prizadevanja držav članic, pri čemer Unija podpira razvoj in uvajanje tehnologij računalništva v oblaku in UI ter obsežnih zmogljivosti na področju računalništva v oblaku.

(5)Te odvisnosti se ne kažejo le v omejenih tržnih deležih evropskih ponudnikov storitev računalništva v oblaku, temveč tudi v znatnih tveganjih za operativno avtonomijo, odpornost in varnost Unije. Svet je pozval k sprejetju akta EU o razvoju računalništva v oblaku in UI, ki naj vključuje skupna merila za suverene storitve računalništva v oblaku, s čimer bi bilo mogoče obravnavati tveganja glede preglednosti trga in tveganja, povezana z odvisnostmi, vključno z eksteritorialnimi učinki zakonodaje, ki jo sprejmejo tretje države ( 11 ).

(6)Vzpostaviti bi bilo treba okvir za povečanje odpornosti in varnosti Unije na področju tehnologij računalništva v oblaku in UI, da bi se okrepil ekosistem računalništva v oblaku in UI v Uniji, in sicer z zmanjšanjem odvisnosti, izboljšanjem tehnološke suverenosti, spodbujanjem naložb ter krepitvijo zmogljivosti, varnosti, prilagodljivosti in odpornosti oskrbovalne verige Unije na področju računalništva v oblaku in UI.

(7)Ta okvir uresničuje ločene cilje, ki temeljijo na dveh različnih pravnih podlagah.

(8)Prvič, v skladu s členom 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je treba okrepiti konkurenčnost, zmogljivost in odpornost tehnološke in industrijske baze Unije na področju računalništva v oblaku in UI. Taki ukrepi ne bi smeli vključevati usklajevanja nacionalnih zakonov ali drugih predpisov. V ta namen ta uredba vzpostavlja pobudo za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in pobudo za vodilni položaj na področju UI (v nadaljnjem besedilu: pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI) za spodbujanje razvoja najsodobnejših tehnologij in zmogljivosti na področju računalništva v oblaku in UI ter zagotavljanje njihove široke uporabe, s čimer se premosti vrzel med naprednimi raziskovalnimi in inovacijskimi zmogljivostmi Unije ter njihovim trajnostnim izkoriščanjem.

(9)Drugič, razpoložljive računalniške zmogljivosti in odpornost ekosistema računalništva v oblaku in UI je mogoče najbolje obravnavati z ukrepi harmonizacije Unije na podlagi člena 114 PDEU. Za zagotovitev delovanja notranjega trga je potreben en sam skladen regulativni okvir, ki bi harmoniziral nekatere pogoje za ponudnike in uvajalce storitev računalništva v oblaku, vključno z vzpostavljanjem zmogljivosti in zagotavljanjem storitev računalništva v oblaku.

(10)„Storitev računalništva v oblaku“ v tej uredbi bi morala biti opredeljena enako kot v členu 6, točka (30), Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), tj. kot digitalna storitev, ki omogoča upravljanje na zahtevo in širok oddaljeni dostop do prožnega in po obsegu prilagodljivega nabora deljivih računalniških virov, tudi kadar so ti viri porazdeljeni na več lokacijah. Ta opredelitev „storitve računalništva v oblaku“ zajema dostop na zahtevo do sistemov UI, kot so opredeljeni v členu 3, točka (1), Uredbe (EU) 2024/1689 (v nadaljnjem besedilu: akt o umetni inteligenci) ( 13 ) Evropskega parlamenta in Sveta, ki gostujejo in se upravljajo na daljavo. Del storitve sta le zagotavljanje in omogočanje dostopnosti sistema UI. Sam sistem UI in njegov osnovni model sta izključena iz področja uporabe te opredelitve.

(11)Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali okrepiti konkurenčnost in odpornost tehnološke in industrijske baze Unije na področju računalništva v oblaku in UI, hkrati pa okrepiti inovacijske zmogljivosti njenega ekosistema računalništva v oblaku in UI ter doseči vzpostavljanje obsežnih digitalnih infrastruktur v skladu s cilji iz akcijskega načrta za celino UI in strategije za uporabo UI. Zlasti bi morali pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI povečati zmogljivosti Unije na področju računalništva v oblaku in podatkovnih centrov ter hkrati pospeševati najsodobnejše tehnologije računalništva v oblaku in UI skupaj z njunim širokim uvajanjem v celotnem gospodarstvu Unije. Spodbujati bi morali tudi napredne raziskave na področju sektorskega uvajanja najnaprednejše, fizične in industrijske UI. Strategija za uporabo UI bi morala razširiti ambicije in cilje iz akcijskega načrta za celino UI in bi jo bilo treba po potrebi posodobiti, da bi upoštevala najnovejši tehnološki razvoj in napredek, dosežen v pobudah za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI.

(12)Da bi se dosegli navedeni splošni cilji, bi morali pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI podpirati dopolnilne operativne cilje, zasnovane kot izvedljive pobude, ki se izvajajo na ravni Unije.

(13)Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali podpirati raziskovalne in inovacijske zmogljivosti za razvoj tehnologij podatkovnih centrov, ki že v zasnovi in med delovanjem vključujejo načela energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov, z namenom doseči trajnostnost v velikem obsegu, da bi podatkovni centri lahko delovali kot ključni omogočitveni dejavniki trajnostnega digitalnega prehoda. To vključuje pospeševanje računalniških tehnologij, ki so učinkovite z vidika rabe virov in izkoriščenosti, kot so optimizacija energijske učinkovitosti in učinkovite uporabe vode, uporaba nastajajočih tehnologij kvantnega računalništva, razvoj tehnologij, podprtih z UI, za večjo učinkovitost strežnikov, povezovanje računalniške infrastrukture z energetskimi omrežji ter spodbujanje uporabe čiste energije in proizvodnje energije na lokaciji v podatkovnih centrih. Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali zagotoviti tudi dostop do pilotnih linij za tehnologije podatkovnih centrov, da bi usmerjali in pospeševali uvajanje inovacij na trgu. Taki pilotni projekti bi morali delovati kot predstavitvene zmogljivosti za najsodobnejše tehnologije podatkovnih centrov in najsodobnejših polprevodnikov, prototipe kvantnega računalništva ter orodja, podprta z UI, za delovanje podatkovnih centrov.

(14)Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali podpirati tudi raziskave, razvojne dejavnosti in uvajanje tehnologij skladov računalništva v oblaku, da bi se zapolnila vrzel v zmogljivostih in okrepila tehnološka avtonomija Unije. Zlasti bi morali spodbujati razvoj alternativnih skladov računalništva v oblaku za strateške sektorje. Poleg tega bi morali spodbujati razvoj strežnikov in programske opreme, optimiziranih za UI, vključno s procesorji in pospeševalniki, zasnovanimi in izdelanimi v Uniji, kakršni so razviti na podlagi Uredbe (EU) 2026/XXX ( 14 ) Evropskega parlamenta in Sveta. Poleg tega bi morale tako pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI na podlagi te uredbe kakor tudi pobuda Čipi za Evropo 2.0, podprta z navedeno uredbo, spodbujati sooblikovanje ter navzkrižno optimizacijo razvoja strojne in programske opreme ter povezovanje računalniških infrastruktur za UI. Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali podpirati tudi dopolnilni razvoj ter uvajanje pametne in varne vmesniške platforme v oblaku za skupne evropske podatkovne prostore v skladu s strategijo za podatkovno unijo.

(15)Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali spodbujati tudi razvoj tehnologij, ki temeljijo na odprtih standardih, odprtih specifikacijah in odprti kodi, ter spodbujati razvoj inovativnih, konkurenčnih in odpornih tehnologij računalništva v oblaku in UI. Spodbujati bi morali delo na odprtih standardih in specifikacijah ter ustanavljanje fundacij za odprtokodno programsko opremo, ki podpirajo zasnovo, razvoj in vzdrževanje odprtokodnih sestavnih delov, zlasti z zagotavljanjem mehanizmov upravljanja in usklajevanja ter omogočanjem združevanja virov. Pobudi bi morali oblikovati tudi katalog programskih orodij, vključno z odprtokodnimi, da bi omogočili povezovanje z obstoječimi katalogi za zasebni in javni sektor ter razvili enotno dostopno točko za odprtokodne vire v Uniji.

(16)Tehnologije najnaprednejše UI hitro napredujejo in pričakuje se, da bodo imele daljnosežen vpliv na gospodarstvo in družbo Unije. Ker so te tehnologije postale kritična strateška sredstva, je krepitev zmogljivosti Unije za njihov razvoj in upravljanje bistvena za zagotovitev, da bo prehod na UI usklajen z vrednotami Unije, varnostnimi standardi in dolgoročnimi gospodarskimi interesi. Unija bi morala s podpiranjem pionirskih projektov povečati obseg bistvenih prebojev, da bi ohranila konkurenčno prednost v svetovnem digitalnem gospodarstvu. Spodbujanje razvoja tehnologij najnaprednejše UI kot strateških sredstev bi moralo zmanjšati tudi sedanje odvisnosti od tehnologij tretjih držav in okrepiti ekosistem UI v Uniji.

(17)Pojav fizične UI, ki se nanaša na sisteme in modele UI, sposobne zaznavati fizično okolje in izvajati kompleksna dejanja v njem, pomeni obetavno novo področje, na katerem se napredna digitalna inteligenca vključuje v oprijemljive sisteme, kot so robotika, avtonomni droni in samovozeča vozila. Fizična UI je bistvena za zmanjšanje zunanjih odvisnosti ter okrepitev industrijske konkurenčnosti in strateške avtonomije. Zahteva poseben pristop k podatkom in računalniški infrastrukturi. Zato je treba olajšati zbiranje in pripravo visokokakovostnih podatkov ter dostop do računalniških virov. Potrebna je tudi ciljno usmerjena podpora za preizkušanje in potrjevanje modelov in sistemov fizične UI v različnih dejanskih okoljih, da se zagotovita njihovi robustnost in zanesljivost.

(18)Digitalna preobrazba ključnih industrij Unije je osrednji steber strategije za uporabo UI. Pospešitev uvajanja UI v teh strateških sektorjih je bistvena za ohranjanje svetovne konkurenčnosti in povečevanje družbenih koristi. Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali pospešiti razvoj in uvajanje industrijske UI v strateških industrijskih in storitvenih sektorjih Unije, hkrati pa spodbujati tehnološki razvoj zelo zmogljivih sektorskih modelov UI, zasnovanih tako, da izpolnjujejo operativne zahteve panog, ki so prednostno obravnavane v strategiji za uporabo UI, kot so zdravstvo, promet, vključno z letalstvom, avtomobilska industrija, proizvodnja, obramba in vesolje, podnebje in okolje ter agroživilstvo. Pobudi bi morali pospeševati tudi razvoj storitvenih sektorjev, prednostno obravnavanih v strategiji za uporabo UI, ter znanstvenih odkritij kot prednostnega področja v evropski strategiji za UI v znanosti, v skladu z dokumentom COM(2025) 724 final.

(19)V zdravstvu bi moral tak napredek prispevati k točnejšim kliničnim odločitvam in preoblikovanju farmacevtskega sektorja. V avtomobilskem sektorju bi moral podpirati razvoj, preizkušanje in uvajanje inovativnih programskih platform, ki prispevajo k vodilnemu položaju industrije Unije na področju programsko določenih vozil in avtonomne vožnje. Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali tudi zmanjšati ovire za preizkušanje in uvajanje modelov UI, zlasti v mestih in regijah, ki prispevajo k razvoju vodilnega položaja Unije na področju programsko določenih vozil in avtonomne vožnje. Poleg tega bi morale države članice olajšati razvoj, preizkušanje in uvajanje sistemov UI za avtonomno vožnjo, tudi s sodelovanjem s centri za UI, avtomobilsko industrijo, dobavitelji, mesti in regijami, da se omogoči varno in zaupanja vredno uvajanje rešitev za povezano in avtonomno mobilnost, ki so podprte z UI, v različnih evropskih okoljih. Na področju proizvodnje bi morala Komisija olajšati združevanje podatkov med industrijskimi sektorji prek zaupanja vrednih tretjih oseb, da bi usposobila specializirane modele UI, pri čemer bi zagotovila zadosten obseg učnih podatkov in dosledno varovanje pravic intelektualne lastnine. Preučiti bi bilo treba varne in preverljive računalniške pristope, da bi se omogočila uporaba UI v občutljivih okoliščinah. V obrambnem sektorju, kjer se je UI pojavila kot prelomna tehnologija z znatnim vplivom na varnost in obrambo, bi lahko pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI podpirali razvoj naprednih zmogljivosti, pri čemer bi v celoti dopolnjevali namenske instrumente Unije za podporo obrambni industriji, vključno z Evropskim obrambnim skladom in programom za evropsko obrambno industrijo (EDIP), ne da bi posegali vanje. V vesoljskem sektorju bi moral digitalni napredek preoblikovati način upravljanja in uporabe vesoljskih sredstev, storitev in podatkovnih tokov, na področju prometa pa bi moral digitalni napredek v letalstvu preoblikovati način upravljanja operacij, pri čemer bi UI izkoriščala desetletja razpoložljivih podatkov o misijah, operacijah in opazovanju. Na področju podnebja in okolja bi bilo treba razvijati geoprostorsko UI, zlasti z izkoriščanjem podatkov, pridobljenih z opazovanjem zemlje, iz programa Copernicus in zmogljivosti vesoljskega programa Unije ter programov povezljivosti na splošno ( 15 ). V kmetijstvu lahko UI pretvori podatke iz senzorjev, satelitov in kmetijskih strojev v uporabna spoznanja za kmete. Poveča lahko konkurenčnost in odpornost, na primer z izboljšanjem napovedovanja pridelka, omogočanjem zgodnjega odkrivanja škodljivcev in bolezni, optimizacijo namakanja in uporabe gnojil ter podpiranjem bolj trajnostne pridelave hrane. Ker uvajanje UI v industrijskih okoljih zahteva strogo potrjevanje v dejanskih okoljih, bi morala Unija industrijskim akterjem zagotoviti orodja UI v oblaku in preizkuševalna okolja.

(20)Unija bi morala spodbujati tudi razpoložljivost visoko zaščitenih računalniških infrastruktur za usposabljanje, preizkušanje in uvajanje modelov in sistemov UI, povezanih z obrambo.

(21)Ker so agenti UI vse zmogljivejši, aplikacije UI pa vse bolj vključene v dejanske poslovne scenarije, se industrija hitro razvija v smeri nove paradigme, ki take sisteme opremlja z zmogljivostmi avtonomnega izvajanja. Ta prehod na novo paradigmo zahteva trden tehnični okvir za zagotovitev varnosti, natančnosti in pravne skladnosti teh sistemov glede na stroge inženirske zahteve za platforme UI. Cilj pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi zato morala biti vzpostavitev suverenih in varnih platform UI, namenjenih obsežnemu uvajanju in orkestraciji naprednih agentov UI. Te platforme bi morali podpirati inovativni okviri za orkestracijo, ki zagotavljajo preglednost in odgovornost pri večagentnih interakcijah. Prav tako je treba olajšati razvoj strogih metodologij za preizkušanje agentov UI in eksperimentiranje z njimi ter orkestracijo, da bi se čim bolj zmanjšalo nenamerno avtonomno vedenje.

(22)Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali povečati razvoj in uvajanje modelov in sistemov UI v javnem sektorju Unije. Zlasti bi bilo treba modele in sisteme UI uporabljati za podporo boljšemu odločanju, poenostavitev upravnih postopkov in zmanjšanje nepotrebnih bremen, zlasti na ključnih javnih področjih, kot je zdravstvo, kjer bi bilo treba olajšati ponovno uporabo podatkov za modele in orodja UI ob zagotavljanju varnosti in varstva podatkov. V ta namen je primerno sprejeti ukrepe za izboljšanje kakovosti podatkov javnega sektorja ter spodbujati izmenjavo in ponovno uporabo učnih podatkov in modelov UI v javnem sektorju po vsej Uniji, s čimer bi se preprečila razdrobljenost in omogočilo razširjanje uspešnih rešitev, usmerjenih na uporabnika.

(23)Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali prispevati k pospešitvi uvajanja UI in računalništva v oblaku v velikem obsegu, tudi na regionalni in lokalni ravni. Široko uporabo UI v zasebnem in javnem sektorju bi bilo treba spodbujati prek mreže centrov za UI. Ob podpori te mreže bi bilo treba razviti dopolnilne podporne ukrepe za lažje doseganje cilja digitalne preobrazbe podjetij, določenega v Sklepu (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ) (v nadaljnjem besedilu: program politike Digitalno desetletje do leta 2030). Poleg tega bi bilo treba razviti namenski učni program za spretnosti na področju računalništva v oblaku in UI, da bi delavce v javnem in zasebnem sektorju opremili z naprednimi kompetencami za zmanjšanje odvisnosti od ponudnikov iz tretjih držav in razvoj zmogljivosti naslednje generacije v skladu s politikami Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in spretnosti, vključno s sporočilom o uniji spretnosti ( 17 ). Kadar je ustrezno, bi moral ta učni načrt temeljiti na zadevnih evropskih pobudah, vključno z akademijo za spretnosti na področju UI, centri za UI in akademijo za interoperabilno Evropo, ter vključevati sodelovanje deležnikov s potrebnim strokovnim znanjem.

(24)Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali zagotoviti tudi uvajanje storitev računalništva v oblaku, ki jih zagotavljajo evropski ponudniki storitev računalništva v oblaku, v javnem in zasebnem sektorju, da bi bilo uvajanje računalništva v oblaku skladno s ciljem krepitve tehnološke avtonomije Unije, zlasti v sektorjih, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ki vključujeta obdelavo kritičnih podatkov. Ta cilj bi lahko temeljil na rezultatih ustreznih konzorcijev za evropsko digitalno infrastrukturo, vključno s skupno infrastrukturo, skupnimi standardi in dobrimi praksami. Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali podpirati vzpostavitev evropske zveze oblakov javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: zveza EuroCloud) na podlagi te uredbe, da bi se olajšala souporaba varnih in odpornih storitev podatkovnih centrov javnega sektorja ter storitev računalništva v oblaku. Poleg tega bi morali pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI podpirati dejavnosti javnega naročanja, ki jih Komisija izvaja za institucije, agencije in organe Unije (v nadaljnjem besedilu: subjekti Unije), pa tudi za nacionalne javne naročnike po vsej Uniji, saj bi moralo javno naročanje digitalnih storitev ne le pospešiti digitalizacijo organov javnega sektorja, temveč jim tudi omogočiti, da izkoristijo svojo kupno moč in pospešijo uvajanje odpornih in varnih digitalnih rešitev.

(25)Države članice bi morale vzpostaviti izkustvene in pospeševalne centre za UI (v nadaljnjem besedilu: centri za UI) z namenom zagotavljanja ustrezne pokritosti svojega ozemlja. Centri za UI bi morali delovati kot regionalni in lokalni pospeševalci uvajanja in uporabe UI, računalništva v oblaku in drugih naprednih tehnologij po vsej Uniji ter podpirati MSP, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in organe javnega sektorja pri njihovi digitalni preobrazbi. Da bi se olajšalo vključevanje UI v strateške industrijske sektorje, bi morali centri za UI vzpostaviti tudi sinergije s pobudami, začetimi v okviru strategije za podatkovno unijo. Z zagotavljanjem strokovnega znanja, preizkušanja, spretnosti in podpore inovacijam bi morali centri za UI okrepiti konkurenčnost in odpornost industrijske baze Unije na področju UI ter hkrati okrepiti inovacijske zmogljivosti in široko uporabo UI ter drugih naprednih tehnologij po vsej Uniji. Mreža bi morala biti del mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije. Tesno bi morala sodelovati z drugimi pobudami, ki podpirajo uvajanje UI in drugih naprednih tehnologij, kot so objekti za preizkušanje in eksperimentiranje ter tovarne UI. Temeljiti bi morala na pobudah, povezanih s spretnostmi, vključno z obsežnim partnerstvom za digitalne spretnosti v okviru Pakta za spretnosti in akademijami za spretnosti, vključno z akademijo za spretnosti na področju UI.

(26)Izvajanje pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi bilo treba zaupati Komisiji in državam članicam. Kadar je ustrezno, bi bilo treba njihovo izvajanje zaupati tudi kateri koli drugi strukturi z ustreznim strokovnim znanjem in viri. Zlasti bi bilo treba brez poseganja v naslednji večletni finančni okvir (2028–2034) omogočiti, da se izvajanje pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI zaupa skupnim podjetjem, kot sta Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve, ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) 2021/2085 ( 18 ), ali Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje EuroHPC), ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) 2021/1173 ( 19 ), oziroma, kadar je ustrezno, njunim pravnim naslednikom.

(27)Operativne cilje pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi bilo treba uresničevati predvsem z določitvijo ambicioznih in dolgoročno usmerjenih ciljev, katerih namen je preseči zadnje stanje tehničnega razvoja na področju infrastrukturnega razvoja, računalništva v oblaku in UI. Zato bi morali pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI podpirati pomembne strateške velike izzive, osredotočene na razvoj in uvajanje najsodobnejših tehnologij in infrastrukture računalništva v oblaku in UI, ki so ključnega pomena za Unijo. Ti veliki izzivi bi morali temeljiti na izzivih, določenih v Uredbi (EU) 2026/XXX (Akt o čipih 2.0) o okviru ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema, katerih cilj je omogočiti razvoj polprevodniških tehnologij, na katerih temeljijo UI, računalništvo v oblaku, podatkovni centri in infrastrukture na robu.

(28)Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI sta lahko sofinancirani iz programov Unije in drugih instrumentov, zlasti iz Obzorja Evropa in programa Digitalna Evropa ter programa InvestEU, v skladu z Uredbo (EU) 2021/694 ( 20 ), Uredbo (EU) 2021/695 ( 21 ) in Uredbo (EU) 2021/523 ( 22 ). V okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 bi lahko pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI še naprej prejemali podporo prek naslednjih programov Unije, če bodo sprejeti, v skladu z njihovimi pravnimi podlagami.

(29)Razen s financiranjem v okviru programov Unije se podpora pobudam za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI zagotovi tudi prek držav članic, in sicer z ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, s čimer se zagotovi medsebojna skladnost nacionalnih politik in politike Unije, ter z naložbami zasebnega sektorja. Zlasti bi bilo treba deležnike iz zasebnega sektorja spodbujati, da pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI upoštevajo pri razvoju svojih naložbenih strategij za računalništvo v oblaku in UI. Tako lahko zasebne naložbe pomagajo zagotoviti skladno naložbeno pot, usklajeno s širšimi cilji politike in dolgoročnimi cilji izvajanja, določenimi v pobudah za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI.

(30)Komisiji bi morali pri izvajanju pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI svetovati deležniki z ustreznim strokovnim znanjem. Zlasti bi morala spodbujati sodelovanje z obstoječimi strokovnimi in svetovalnimi forumi, kot so zavezništvo za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku, zavezništvo za uporabo UI in industrijsko zavezništvo za polprevodnike. Zavezništvo za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku bi moralo delovati kot forum za izmenjavo med različnimi deležniki na področju tehnologij naslednje generacije za računalništvo na robu in računalništvo v oblaku, vključno s podjetji, predstavniki držav članic in drugimi ustreznimi strokovnjaki. Komisiji bi moralo pomagati pri oblikovanju strateških časovnih načrtov naložb, ki bi omogočile naslednje generacije zelo varnih, porazdeljenih, interoperabilnih in z viri gospodarnih računalniških tehnologij. Zavezništvo za uporabo UI bi moralo delovati kot usklajevalni forum za deležnike in oblikovalce politik na področju UI, da bi pospešilo razpravo o potencialu UI v strateških sektorjih Unije. Še naprej bi moralo pomagati pri izvajanju ciljev strategije za uporabo UI, zlasti z organiziranjem industrijskih delavnic, opredeljevanjem in ocenjevanjem novih primerov uporabe UI v strateških sektorjih ter pozivanjem k posebnim podpornim ukrepom politike. Poleg zavezništva za uporabo UI bi morala opazovalnica za UI zagotavljati zanesljive kazalnike za oceno vpliva UI v strateških sektorjih ter spremljati tehnološki razvoj in trende ter spremembe, ki jih UI lahko prinese na trg dela.

(31)Pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI bi morali izboljšati sinergije z ukrepi, ki jih trenutno podpirajo Unija in države članice, tudi v okviru Obzorja Evropa, programa Digitalna Evropa, Uredbe Sveta (EU) 2021/1173 ter Uredbe (EU) 2026/XXX (Akt o čipih 2.0) o okviru ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema. Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, dopolnjevanje in sinergije med pobudama za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI ter ustreznimi nacionalnimi in regionalnimi strategijami, programi in naložbenimi načrti, vključno s tistimi, ki se izvajajo v okviru nacionalnih programov reform, strategij pametne specializacije, načrtov za okrevanje in odpornost ter drugih nacionalnih ali regionalnih instrumentov financiranja, ki podpirajo cilje pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI. Namen takega usklajevanja bi moral biti čim bolj povečati učinek javnih naložb, preprečiti podvajanje financiranja, spodbujati usklajenost prednostnih nalog na različnih ravneh upravljanja ter olajšati razširjanje in uporabo rezultatov po vsej Uniji.

(32)Da bi se zagotovila medsebojna skladnost politik Unije in držav članic, bi morale države članice sprejeti nacionalne strategije, ki bi pomagale doseči cilje Unije na področju razvoja računalništva v oblaku in UI v skladu z akcijskim načrtom za celino UI in strategijo za uporabo UI. Nacionalne strategije bi morale zlasti vključevati načelo „UI na prvem mestu“, opredeljeno v strategiji za uporabo UI, ki organizacije spodbuja, naj preučijo svoje poslovne procese ter pri tem upoštevajo potrebe in priložnosti, ki jih ponuja UI, ter morebitna tveganja. Nacionalne strategije za računalništvo v oblaku in UI bi morale biti usklajene tudi s povezanimi digitalnimi cilji, določenimi v Sklepu (EU) 2022/2481 ( 23 ), zlasti glede uporabe storitev računalništva v oblaku, velepodatkov in UI pri vsaj 75 % podjetij Unije za njihovo poslovanje ter uvedbe vsaj 10 000 podnebno nevtralnih, zelo varnih robnih vozlišč v Uniji ob hkratnem zagotavljanju nizke stopnje zakasnitve. Ukrepi, sprejeti v okviru nacionalnih strategij, bi lahko služili kot podlaga za nacionalne strateške časovne načrte za digitalno desetletje (v nadaljnjem besedilu: nacionalni časovni načrti).

(33)Če je država članica že sprejela nacionalno strategijo, ki ustrezno zajema cilje iz te uredbe, se od nje ne bi smelo zahtevati, da sprejme drugo strategijo. Če pa država članica glede na navedene cilje ugotovi vrzeli v svoji obstoječi strategiji, bi jo morala ustrezno posodobiti. Evropski odbor za umetno inteligenco (v nadaljnjem besedilu: Odbor za UI), ustanovljen z aktom o umetni inteligenci, ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju doslednega in učinkovitega izvajanja politike Unije na področju UI. Ker računalništvo v oblaku podpira UI in omogoča njeno delovanje, bi moral Evropski odbor za UI služiti kot platforma za lažje sodelovanje in usklajevanje dejavnosti, povezanih z uvajanjem UI, med Unijo in državami članicami. Za opravljanje te naloge bi moral imeti Evropski odbor za UI potrebno strokovno znanje in ustrezno udeležbo.

(34)Glede na neprimerljiv obseg virov, ki je potreben za razvoj najnaprednejše UI, je treba določiti merila za določitev projekta kot prednostnega projekta na področju najnaprednejše UI. Taki projekti bi morali podpirati razvoj in širitev tehnologij najnaprednejše UI, zlasti v sektorju kibernetske varnosti. Glede na njihovo tehnično zapletenost in kapitalsko intenzivno naravo ti projekti zahtevajo sodelovalni pristop na ravni Unije. Zato je primerno zahtevati, da vključujejo široko udeležbo subjektov po vsej Uniji, zlasti prek konzorcijev evropske digitalne infrastrukture, ustanovljenih na podlagi Sklepa (EU) 2022/2481, ali katere koli druge pravne strukture, ki lahko zastopa pomemben delež interesa Unije.

(35)Dodelitev zadostnih računalniških virov za UI prednostnim projektom na področju najnaprednejše UI bi morala biti za Unijo in države članice strateškega pomena. Unija bi morala sorazmerno ter v mejah razpoložljivih zmogljivosti evropskega visokozmogljivostnega računalništva (v nadaljnjem besedilu: EuroHPC) zagotoviti enak obseg računalniških virov za UI, kot ga za imenovane prednostne projekte na področju najnaprednejše UI prispevajo države članice ali zanj prevzamejo zavezo. Unija in države članice bi morale zagotoviti tudi zadosten čas za industrijske inovacije na področju UI, fizično UI in projekte UI v javnem sektorju. To ne bi smelo posegati v pravila in postopke iz Uredbe Sveta (EU) 2021/1173. Politiko dostopa Skupnega podjetja EuroHPC bi bilo treba prilagoditi tako, da bi omogočala učinkovito, pregledno in pravočasno dodeljevanje takih računalniških virov, brez poseganja v kontinuiteto tekočih dejavnosti in pravice projektov, ki že koristijo dodeljene računalniške vire za UI Skupnega podjetja EuroHPC.

(36)Za uresničitev ambicij Unije na področju UI je treba okrepiti digitalne infrastrukture in vanje vlagati, vključno z zmogljivostmi v oblaku in na robu, ki omogočajo usposabljanje, izpopolnitev, uvajanje in delovanje v realnem času. Vzpostavljanje podatkovnih centrov v Uniji zaostaja in je še naprej skoncentrirano v omejenem številu uveljavljenih vozlišč, kar ustvarja strukturna neravnovesja med državami članicami ter neučinkovitosti, kot so višji stroški, višja stopnja zakasnitve za obrobne regije, neenake priložnosti za podjetja in počasnejša digitalna preobrazba. Povečanje zmogljivosti podatkovnih centrov po vsej Uniji in njihova bolj uravnotežena geografska porazdelitev sta ključna tudi za zmanjšanje odvisnosti od zunanjih infrastruktur, s čimer se zmanjšujejo tveganja za gospodarsko varnost ter podpirajo konkurenčnost, odpornost in suverenost Unije.

(37)Podatkovni centri so kritična infrastruktura za Unijo in lahko ustvarjajo znatno gospodarsko vrednost, vključno s pomembnimi naložbami in delovnimi mesti, ter lahko podpirajo inovacijske ekosisteme, zlasti če so usklajeni z lokalnimi potrebami in sledijo dobrim praksam. Če se ustrezno upravljajo, lahko širitev zmogljivosti podatkovnih centrov v Uniji prinese znatne gospodarske in strateške koristi, pomaga modernizirati energetski sistem ter podpira rast čiste energije in trajnostno rabo energije. To je odvisno od izvajanja ustreznega okvira, ki preprečuje morebitne negativne učinke, kot so stresna obdobja v oskrbi z energijo, škodljivi vplivi na okolje in izgubljene priložnosti. Območja za pospešeno vzpostavljanje podatkovnih centrov (v nadaljnjem besedilu: območja pospeševanja) bi morala k temu prispevati tako, da omogočajo obsežno in hitro vzpostavljanje infrastrukture v okviru jasnega in racionaliziranega regulativnega okvira.

(38)Kadar se na ozemlju držav članic vzpostavljajo zmogljivosti, bi bilo treba določiti območja pospeševanja, na katerih se lahko olajšajo razvoj, širitev in posodobitev podatkovnih centrov. Določitev takih območij bi morala prispevati k odpravi vrzeli v zmogljivostih Unije in povečanju konkurenčnosti, avtonomije in tehnološke odpornosti Unije, hkrati pa zagotoviti skladnost z veljavnim pravom Unije, vključno z zahtevami glede energijske učinkovitosti in varstva okolja. Zadostna in pravočasna oskrba območij pospeševanja z energijo je temeljni omogočitveni pogoj za njihovo učinkovito uvedbo in razvoj zmogljivosti podatkovnih centrov po vsej Uniji. Zanesljive in točne informacije o prihodnjem povpraševanju po energiji prispevajo k stroškovno učinkovitemu razvoju omrežja. Države članice bi zato morale pripraviti analizo za vsako območje pospeševanja, v kateri bi opredelile njegove sedanje in prihodnje potrebe po energiji. Takšna analiza bi morala biti namenjena zagotavljanju informacij za nacionalno načrtovanje omrežja, s čimer bi prispevala k namenskim vnaprejšnjim naložbam v omrežje in hitrejšim energetskim povezavam za območje pospeševanja. Države članice bi morale pri opredelitvi področja uporabe upoštevati razpoložljivost ustrezne prometne in omrežne infrastrukture. Rezultati teh ocen bi se morali upoštevati v nacionalnih načrtih za razvoj omrežja, da bi se pri prihodnjem načrtovanju omrežja ustrezno zajele prihodnje točke povpraševanja po energiji. Da bi območja pospeševanja zagotavljala ustrezne pogoje za vzpostavljanje zmogljivosti, bi morale države članice omogočiti jasne in učinkovite postopke za priključitev v omrežje ter prožne sporazume o priključitvi, operaterjem podatkovnih centrov pa bi morale pojasniti pogoje za priključitev v omrežje v skladu z Direktivo (EU) 2019/944. Prihajajoči zakonodajni predlog za v prihodnost usmerjene račune za električno energijo v EU bo zagotovil spodbude za optimalno in stroškovno učinkovito uporabo omrežne infrastrukture ter spodbujal sistemu prijazno porabo. Pogodbe o nakupu električne energije so pomembni instrumenti za podatkovne centre, saj zagotavljajo dolgoročno stabilnost cen, hkrati pa operaterjem podatkovnih centrov omogočajo obsežen nakup čiste električne energije ter tako podpirajo zanesljivo delovanje in prehod na čist energetski sistem. Zato bi morale države članice spodbujati uporabo pogodb o nakupu električne energije, tudi na območjih pospeševanja, z odpravljanjem neupravičenih ovir ter nesorazmernih ali diskriminatornih postopkov ali dajatev, da bi zagotovile predvidljivost cen.

(39)Ko države članice določajo zahteve glede trajnostnosti za podatkovne centre, vzpostavljene na območjih pospeševanja, bi morale zagotoviti uporabo ključnih kazalnikov uspešnosti, kakor so opredeljeni v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2024/1364 ( 24 ) v skladu z Direktivo (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta ( 25 ). Cilj je zagotoviti dosledne okoljske standarde, povečati energijsko učinkovitost ter podpreti širše podnebne, okoljske in trajnostne cilje Unije na območjih pospeševanja. Poleg tega bi morale države članice za preprečevanje špekulativnega rezerviranja virov na območjih pospeševanja ter za zagotavljanje poštenega, razumnega in nediskriminatornega dostopa, ki ohranja učinkovito konkurenco ter podpira pravočasen in učinkovit razvoj območij pospeševanja, zagotoviti, da dodeljevanje in uporaba virov na teh območjih potekata pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter ne povzročata špekulativnega rezerviranja ali praks omejevanja dostopa, ki bi lahko ovirale učinkovito konkurenco ali učinkovit razvoj ali uporabo teh območij.

(40)Da bi se olajšalo in pospešilo vzpostavljanje projektov podatkovnih centrov na območjih pospeševanja, bi morale države članice določiti enotne informacijske točke oziroma, kadar je to mogoče, nadgraditi ali vključiti enotne informacijske točke, določene v skladu z Uredbo (EU) 2024/1309 Evropskega parlamenta in Sveta ( 26 ).

(41)Uredba (EU) 202X/XXX (o pospešitvi okoljskih presoj) ( 27 ) vzpostavlja skupni okvir za pospešitev okoljskih presoj, da bi se pospešilo uvajanje ključnih tehnologij v Uniji, zmanjšale odvisnosti in povečala konkurenčnost. Postopke, povezane z okoljskimi presojami, bi bilo treba pospešiti in racionalizirati za načrte, programe in projekte v vseh sektorjih gospodarstva, pri tem pa ohraniti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja. V nekaterih sektorjih bo morda treba okoljske presoje bolj pospešiti. Da bi se zagotovila skladnost pravnega okvira za okoljske presoje in hkrati upoštevala potreba po pospešenem uvajanju v nekaterih strateških sektorjih, Uredba (EU) 202X/XXX (o pospešitvi okoljskih presoj) vzpostavlja poseben nabor orodij. Ob upoštevanju njihove vloge pri zagotavljanju doseganja podnebnih in okoljskih ciljev Unije z izboljšanjem energijske učinkovitosti, omogočanjem vključevanja čiste energije ter zagotavljanjem infrastrukture, potrebne za pametnejša omrežja, prometne sisteme in nizkoogljične tehnologije, pa tudi njihovega prispevka k odpornosti in gospodarski varnosti Unije z zagotavljanjem zanesljive infrastrukture v Uniji za zaščito ključnih storitev ter krepitvijo zmogljivosti Unije za neodvisno delovanje, bi bilo treba projekte podatkovnih centrov, vzpostavljene na območjih pospeševanja, šteti za strateške projekte v smislu Uredbe (EU) 202X/XXX (o pospešitvi okoljskih presoj) in bi zato morali imeti koristi od posebnega nabora orodij, vzpostavljenega na podlagi navedene uredbe. Države članice bi morale vzpostaviti skupno osnovno dovoljenje, ki odraža posebne značilnosti vsakega opredeljenega območja pospeševanja. Tako skupno osnovno dovoljenje, ki ga izdajo javni organi, bi moralo zajemati dovoljenja, ki se običajno zahtevajo za take dejavnosti na zadevnem območju, razen dovoljenj za priključitev v omrežje.

(42)Komisija bi morala imeti možnost, da kot strateške projekte določi projekte podatkovnih centrov, ki znatno prispevajo k digitalnemu in energetskemu sektorju Unije ter izpolnjujejo jasna merila. Glede na pomen strateških projektov podatkovnih centrov lahko države članice, brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU, za te projekte sorazmerno uporabljajo podporne ukrepe. Države članice bi morale pri načrtovanju takih podpornih ukrepov uporabiti ustrezne okvire za zagotavljanje javne podpore, kadar je to ustrezno. Strateški projekti bi morali sorazmerno odpravljati nedelovanje trga, ne da bi podvajali zasebno financiranje ali ga izrivali, hkrati pa bi morali zagotavljati jasno dodano vrednost Unije.

(43)Strateškim projektom na področju podatkovnih centrov bi bilo treba dodeliti podporo iz programov, skladov in finančnih instrumentov Unije v skladu s cilji, določenimi v uredbi o vzpostavitvi teh skladov in programov, ter brez poseganja v naslednji večletni finančni okvir (2028–2034). Zlasti bi bilo treba tem strateškim projektom podeliti znak konkurenčnosti, kadar izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (EU) 2026/XXX (o vzpostavitvi Evropskega sklada za konkurenčnost) ( 28 ), kot visokokakovostnim projektom, ki prispevajo k cilju Evropskega sklada za konkurenčnost.

(44)Komisija bi morala za spodbujanje strateškega uvajanja zmogljivosti podatkovnih centrov po vsej Uniji spremljati razpoložljivo računalniško zmogljivost in obseg povpraševanja po zmogljivostih podatkovnih centrov ter opredeliti velikost vrzeli v zmogljivostih po vsej Uniji. Rezultate takega spremljanja lahko Komisija uporabi pri pripravi svojih morebitnih priporočil. Da bi državam članicam pomagala pri pospeševanju uvajanja zmogljivosti podatkovnih centrov, lahko po potrebi priporoči ukrepe za odpravo ugotovljene vrzeli v zmogljivostih Unije. Komisija bi morala v skladu s programom politike Digitalno desetletje do leta 2030 pregledati tudi cilje digitalnega desetletja, da bi odražali tehnični, gospodarski ali družbeni razvoj ter spreminjanje prednostnih nalog Unije v zvezi s tem.

(45)Ta uredba bi se morala uporabljati za institucije, organe, urade in agencije Unije (v nadaljnjem besedilu: subjekti Unije), kadar izvajajo postopke javnega naročanja storitev računalništva v oblaku in sistemov UI, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.

(46)Unija je še vedno kritično odvisna od omejenega števila ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki so pod nadzorom tretjih držav ali pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah. Zato je izpostavljena kritičnim strateškim odvisnostim in tveganjem koncentracije, vključno z ranljivostmi, ki izhajajo iz ekstrateritorialne uporabe zakonov tretjih držav, morebitnimi motnjami, ki vplivajo na kontinuiteto, kakovost in odpornost storitev računalništva v oblaku, zmanjšanim nadzorom in pregledom nad osebnimi in neosebnimi podatki ter infrastrukturo, pa tudi tveganju neupravičenega gospodarskega ali političnega vpliva, ki bi se lahko izvajal prek nadzora tretjih držav ali pravnih oseb s sedežem v tretjih državah nad storitvami računalništva v oblaku. Glede na navedeno je zmožnost Unije in njenih držav članic, da ohranijo nadzor nad infrastrukturo, podatki, sredstvi in tehnološkimi sistemi v okviru jurisdikcije Unije in nacionalne jurisdikcije, postala nujen cilj politike.

(47)Obstoječe pravo Unije obravnava zahteve glede kibernetske varnosti, varstva podatkov, interoperabilnosti in prenosljivosti podatkov, ki veljajo za storitve računalništva v oblaku. Vendar na ravni Unije ni na voljo horizontalni regulativni okvir, ki bi vzpostavljal usklajeno razumevanje tega, kaj pomeni zaupanja vredna storitev računalništva v oblaku za zmanjševanje takih tveganj. Nekatere države članice so razvile oziroma še razvijajo nacionalne pristope za opredelitev nacionalnih suverenih storitev. Vendar nacionalni ukrepi ne obravnavajo ustrezno čezmejnih vprašanj, povezanih s pomanjkanjem suverenosti Unije v ekosistemu računalništva v oblaku, ter lahko povzročijo razdrobljenost notranjega trga Unije in spodkopljejo skupne cilje avtonomije in suverenosti.

(48)Ponudniki storitev računalništva v oblaku so kot odziv na vse večje pomisleke Unije glede suverenosti uvedli prilagojene različice svojih storitev. Vendar te različice ne obravnavajo ključnih vprašanj suverenosti, ki omogočajo ekstrateritorialni doseg zakonodaje tretjih držav ter morebitno poslabšanje ali motnje storitve. Zato Unija ne more zagotoviti avtonomije ali nadzora nad svojimi podatki, sredstvi in digitalno infrastrukturo. Sedanji okvir je zato treba dopolniti s ciljno usmerjenimi ukrepi na ravni Unije, in sicer z uvedbo usklajenega mehanizma, ki lahko okrepi dolgoročno strategijo Unije za tehnološko avtonomijo, nadzor in odpornost v ekosistemu računalništva v oblaku in UI.

(49)Glede na navedeno se zaradi znatnega povečanja pomislekov v zvezi z javnim redom, vključno na primer s tveganji za gospodarsko varnost, zahteva učinkovito in usklajeno izvajanje zaščitnih ukrepov za dejavnosti, ki jih podpira proračun Unije. Kar zadeva subjekte Unije, člen 136 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 ( 29 ) določa področje uporabe, pravila in postopke za opredelitev in izvajanje občutljivih postopkov javnega naročanja.

(50)Za zaščito javnega reda je zato treba določiti pogoje, ki bi jih morali Unija in javni naročniki držav članic uporabljati v postopkih javnega naročanja storitev računalništva v oblaku. Pri izbiri ustreznih ukrepov za zmanjševanje tveganj, namenjenih varovanju javnega reda Unije in držav članic, je bistveno upoštevati morebitno izpostavljenost tveganju. Kritična odvisnost Unije in držav članic od omejenega števila ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki so pod nadzorom tretje države ali pravnega subjekta s sedežem v tretji državi, lahko privede do tveganj, kot so zloraba (tj. manipulacija, dostop in nadzor na daljavo, sabotaža, uporaba kot orožje), dostop do informacij (tj. dostop do občutljivih informacij, nepooblaščena komunikacija, uhajanje tehnologije, manipulacija ali eksfiltracija podatkov, vohunjenje) ter ranljivosti zaradi odvisnosti (tj. politična in/ali gospodarska prisila, na primer z uporabo vezanosti na ponudnika ali tehnologijo, embargi ali sankcije, monopolne cene, ki škodujejo finančnim interesom Unije in držav članic).

(51)Za obravnavanje navedenih tveganj in določitev ustreznih ukrepov za njihovo zmanjšanje je treba vzpostaviti okvir Unije za suverenost računalništva v oblaku, ki določa merila za zaupanja vredne storitve računalništva v oblaku. Ob upoštevanju večplastne in postopne narave suverenosti bi moral ta okvir predvideti štiri različne ravni zaupanja vrednih ponudb (v nadaljnjem besedilu: ravni zanesljivosti Unije).

(52)Ravni zanesljivosti Unije bi morale zagotavljati sorazmeren okvir za ohranjanje javnega reda z zagotavljanjem nadzora in možnosti ukrepanja s strani organov javnega sektorja. Za večino javnih storitev najvišje ravni zanesljivosti ne bodo potrebne. V nekaterih posebnih primerih se lahko raven zanesljivosti Unije 3 ali 4 šteje za potrebno in sorazmerno za ohranjanje javnega reda. Ocena tveganja, ki jo morajo opraviti države članice in subjekti Unije, zagotavlja skladnost z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti, saj omogoča presojo konkretnih primerov, v katerih zaščita javnega reda zahteva najvišjo raven zanesljivosti.

(53)Pomembno je, da lahko pristojni nacionalni organi v državi sedeža ponudnika storitev računalništva v oblaku ocenijo, ali ponudniki storitev računalništva v oblaku, ki želijo svoje storitve računalništva v oblaku zagotavljati subjektom Unije in organom javnega sektorja, ponujajo ustrezno raven zanesljivosti. Vzpostavljen je bil mehanizem za priznavanje storitev računalništva v oblaku, ki imajo izjavo EU o skladnosti z ravnjo zanesljivosti Unije 1 ali pozitivno revizijsko mnenje in revizijsko poročilo revizijske organizacije. Ko se postopek priznavanja uspešno zaključi, se storitev računalništva v oblaku po vsej Uniji prizna kot storitev, ki ponuja ustrezno raven zanesljivosti Unije. Zavoljo jasnosti, preprostosti in učinkovitosti bi morala biti pooblastila za nadzor in izvrševanje obveznosti, povezanih z okvirom za suverenost računalništva v oblaku, prenesena na pristojne organe v državi članici, v kateri ima ponudnik storitev računalništva v oblaku sedež.

(54)Ponudniki storitev računalništva v oblaku dokažejo skladnost z ravnjo zanesljivosti Unije 1 tako, da so izključno odgovorni za izvajanje samoocenjevanj skladnosti z uporabo ustreznih meril za to raven zanesljivosti Unije. Taka samoocenjevanja bi morala temeljiti na dokumentiranih dokazilih, postopkih notranjih kontrol in stalnem spremljanju, s katerimi je mogoče v zadostni meri dokazati, da so bila izpolnjena veljavna merila.

(55)Neodvisne revizije so pomembno orodje za spremljanje skladnosti storitev računalništva v oblaku, ki jih zagotavljajo ponudniki storitev računalništva v oblaku. Ker je treba zagotoviti, da veljavna merila za ravni zanesljivosti Unije 2, 3 ali 4 preverijo neodvisni strokovnjaki tretjih oseb, bi morali ponudniki storitev računalništva v oblaku prek neodvisnih revizij odgovarjati za skladnost z merili, določenimi v tej uredbi. Ponudniki storitev računalništva v oblaku bi morali imeti možnost svobodno izbrati revizijsko organizacijo, če ta izkaže potrebno neodvisnost in skladnost z zahtevami iz te uredbe. Da bi se revizije izvajale uspešno, učinkovito in pravočasno, bi morali ponudniki storitev računalništva v oblaku revizijskim organizacijam zagotoviti potrebno sodelovanje in pomoč, vključno s tem, da jim omogočijo dostop do vseh relevantnih podatkov in prostorov, potrebnih za pravilno izvedbo revizije, ter z odgovarjanjem na ustna ali pisna vprašanja. Revizijskim organizacijam bi morala biti omogočena tudi uporaba drugih virov objektivnih informacij. Ponudniki storitev računalništva v oblaku ne bi smeli ovirati izvajanja revizije. Revizije bi bilo treba izvajati v skladu z dobro sektorsko prakso ter visoko poklicno etiko in objektivnostjo ob ustreznem upoštevanju revizijskih standardov in kodeksov ravnanja. Revizijske organizacije bi morale zagotavljati zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog. To zagotovilo ne bi smelo omogočati izogibanja veljavnim revizijskim obveznostim iz te uredbe. Revizijske organizacije bi morale imeti potrebno strokovno znanje na področju obvladovanja tveganj in tehnično sposobnost za revizijo storitev računalništva v oblaku. Izpolnjevati bi morale temeljne zahteve glede neodvisnosti za prepovedane nerevizijske storitve, obvezno kroženje in nepogojne pristojbine. Če neodvisnost ali tehnične kompetence revizijskih organizacij niso nedvomne, bi morale te organizacije revizijski posel zavrniti ali od njega odstopiti.

(56)Revizijsko poročilo bi moralo biti utemeljeno, da se zagotovi smiselno pojasnilo izvedenih dejavnosti in doseženih zaključkov med revizijo. Prispevati bi moralo k obveščanju o ukrepih in, če je ustrezno, vsebovati predloge izboljšav ukrepov, ki jih ponudniki storitev računalništva v oblaku sprejemajo za izpolnjevanje veljavnih meril in svojih obveznosti na podlagi te uredbe. Revizijsko poročilo bi moralo vključevati revizijsko mnenje, ki temelji na zaključkih na podlagi dokazov, pridobljenih v okviru revizije. Pozitivno mnenje bi bilo treba izdati, kadar vsi dokazi kažejo, da ponudnik izpolnjuje revizijska merila in obveznosti iz te uredbe. Negativno mnenje bi bilo treba izdati, kadar revizijska organizacija meni, da ponudnik ne izpolnjuje meril iz te uredbe. Kadar v revizijskem mnenju ni mogoče doseči sklepa o določenih vidikih, ki spadajo na področje revizije, bi bilo treba v revizijskem mnenju obrazložiti razloge, zakaj takega sklepa ni bilo mogoče doseči. Poročilo bi moralo po potrebi vsebovati opis določenih postavk, ki jih ni bilo mogoče revidirati, in obrazložitev, zakaj to ni bilo mogoče.

(57)Potrebna je vzpostavitev centralnega registra priznanih storitev računalništva v oblaku z ravnmi zanesljivosti Unije za lažje varno in učinkovito shranjevanje, dostop do ustreznih informacij ter njihovo izmenjavo med uporabniki javnega sektorja storitev z ravnmi zanesljivosti Unije, revizijskimi organizacijami, pristojnimi organi in Komisijo.

(58)Da bi se zagotovili stalna točnost in zanesljivost statusa storitev računalništva v oblaku kot storitev z ravnmi zanesljivosti Unije v skladu z okvirom suverenosti računalništva v oblaku, bi bilo treba od ponudnikov zahtevati, da revizijski organizaciji in pristojnim organom v državi sedeža nemudoma sporočijo vse ustrezne informacije ali bistvene spremembe okoliščin. Te informacije bi morale revizijski organizaciji omogočiti, da po potrebi ponovno oceni, spremeni ali umakne revizijsko poročilo in mnenje, pri čemer bi bilo treba o tem naknadno obvestiti zadevni pristojni organ v državi sedeža, da bi ta ponovno preučil svoje priznanje storitve računalništva v oblaku kot storitve z določeno ravnjo zanesljivosti Unije. Te informacije bi morale enako omogočiti tudi zadevnemu pristojnemu organu, da ponovno preuči svojo odločitev o priznanju storitve računalništva v oblaku.

(59)Da bi se zagotovila učinkovita in dosledna uporaba okvira suverenosti računalništva v oblaku, bi morale države članice imenovati enega ali več pristojnih organov, odgovornih za priznavanje revizijskega postopka in okvira ter za nadzor nad priznanimi ponudniki storitev računalništva v oblaku. Tem organom bi bilo treba podeliti potrebna pooblastila, vire, strokovno znanje in tehnična sredstva za učinkovito, nepristransko in neodvisno opravljanje njihovih nalog. Države članice bi morale zagotoviti, da so pristojnosti teh organov jasno določene in da med seboj, z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi, vključno z organi za varstvo podatkov in organi za kibernetsko varnost, ter po potrebi s Komisijo tesno sodelujejo, da se zagotovita dosleden nadzor ter lažja izmenjava ustreznih informacij in dobrih praks po vsej Uniji. Države članice bi morale imeti možnost, da kot pristojne organe določijo enega ali več obstoječih organov.

(60)Zagotavljanje medsebojne pomoči med pristojnimi organi je bistveno za učinkovito izvajanje nadzora in izvrševanja te uredbe prek meja Unije, tudi s pravočasno izmenjavo informacij, usklajevanjem preiskovalnih ukrepov in podporo pri izvajanju nalog v Uniji. Poleg tega učinkovito izvrševanje zahteva trdno čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi, da se zagotovita dosledna uporaba te uredbe v državah članicah in pravočasna izmenjava ustreznih informacij za obravnavo sistemskih tveganj znotraj Unije.

(61)Cilj Unije, da okrepi svojo avtonomijo, bi bilo treba uresničevati odprto, sodelovalno in skladno z mednarodnimi zavezami in partnerstvi Unije. Zato bi bilo treba cilje politike, ki se uresničujejo z ravnmi zanesljivosti Unije 1, 2 in 3, razumeti kot zmožnost Unije, da po potrebi deluje avtonomno, hkrati pa ostaja vključena v sodelovanje s svojimi mednarodnimi partnerji ter spodbuja vzajemno koristno sodelovanje. Glede na navedeno lahko Komisija za raven zanesljivosti Unije 3 odloči, da se storitev računalništva v oblaku, ki je pod nadzorom tretje države ali pravnega subjekta s sedežem v tretji državi, še vedno lahko revidira glede na revizijska merila, kadar je tretja država izvedla posebne zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da ni tveganja nepooblaščenega dostopa do podatkov Unije ali morebitnih motenj kakovosti oziroma kontinuitete storitve. Komisija bi morala oceniti, ali za tretjo državo velja sklep o ustreznosti, sprejet v skladu s členom 45 Uredbe (EU) 2016/679. Predvsem bi bilo treba ugotoviti, ali se sklep o ustreznosti uporablja na splošno za tretjo državo kot celoto ali pa je omejen na posamezne sektorje ali certificirane organizacije. Nadalje bi bilo treba oceniti, ali področje uporabe sklepa o ustreznosti zajema posebne dejavnosti obdelave, ki se izvajajo v okviru zagotavljanja storitev, oziroma ali za prenose še naprej veljajo zahteve glede izvajanja ustreznih zaščitnih ukrepov.

(62)Države članice in subjekti Unije bi morali izvesti eno ali več ocen tveganja za določitev dejavnosti javnega sektorja, ki so pomembne za javni red, da bi zagotovili skladen pristop k avtonomiji Unije, ki temelji na tveganju. V okviru ocene tveganja bi bilo treba določiti, katera raven zanesljivosti Unije je primerna za posamezne dejavnosti glede na njihov pomen za ohranjanje javnega reda v sektorjih iz Direktive (EU) 2022/2555 in na področjih nacionalne varnosti, notranje varnosti, upravljanja zunanjih meja, obrambe, pravosodja ali preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Da bi se zagotovila dosledna uporaba te uredbe in ohranila celovitost digitalnega enotnega trga, bo Komisija pripravila smernice, ki bodo državam članicam pomagale pri izvajanju njihovih ocen tveganja. Čeprav določitev stopnje občutljivosti informacij, ki se lahko gostijo v storitvi računalništva v oblaku z določeno ravnjo zanesljivosti Unije, spada v pristojnost in presojo držav članic, bi morali ravni zanesljivosti Unije 3 in 4 zaradi zagotavljanja doslednosti po vsej Uniji omogočati varno gostovanje tajnih podatkov EU.

(63)Subjekti Unije in države članice bi morali v svojih ocenah tveganja oceniti občutljivost, kritičnost in obseg osebnih in neosebnih podatkov, ki se obdelujejo v oblaku. Taka obdelava lahko vključuje običajne poslovne informacije, poslovno občutljive informacije, operativno kritične podatke, osebne podatke v smislu Uredbe (EU) 2016/679 ter podatke, za katere veljajo posebne sektorske obveznosti iz prava Unije, vključno z Direktivo (EU) 2022/2555 in Uredbo (EU) 2022/2554. Smernice Komisije omogočajo subjektom Unije in državam članicam določeno stopnjo prožnosti pri določanju ustreznih ravni zanesljivosti Unije ter kategorij informacij in uporabnikov, za katere so take ravni primerne. Hkrati lahko različni nacionalni pristopi k razvrščanju in preslikavi občutljivosti podatkov ter zahtev glede zanesljivosti ogrozijo dosledno uporabo okvira suverenosti po vsej Uniji. Da bi se zagotovilo usklajeno izvajanje po vsej Uniji, bi morala Komisija v sodelovanju z ustreznimi organi zagotoviti centralno usklajene smernice o povezavi med ravnmi zanesljivosti Unije in kategorijami informacij, pri čemer bi morala upoštevati občutljivost, kritičnost in obseg podatkov, ki se obdelujejo v oblaku, sistemski pomen dejavnosti javnih naročnikov in veljavne obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije. Poleg tega merila v okviru ravni zanesljivosti Unije ne bi smela vplivati na obveznosti čezmejnega sodelovanja, določene s pravom Unije. Kadar se storitve računalništva v oblaku uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, Uredba (EU) 2016/679 določa obveznost dogovora o organizacijskih in tehničnih ukrepih za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Če ponudnik storitev računalništva v oblaku pri opravljanju storitev uporablja podizvajalce, enaki dogovori veljajo tudi za podizvajalce. Kadar bi bilo treba v skladu s to uredbo izvajati posebne tehnične in organizacijske ukrepe, da se zagotovi obdelava osebnih podatkov v skladu s to uredbo, bi bilo mogoče take posebne ukrepe določiti v obveznih dogovorih na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 in jih uporabiti kot dokaz, da so potrebne ravni zanesljivosti Unije izpolnjene.

(64)Prosti pretok podatkov v Uniji je bistveni pogoj za pravilno delovanje notranjega trga. Za spodbujanje prostega pretoka podatkov v Uniji in podpiranje delovanja notranjega trga je primerno, da države članice zagotovijo, da podatki niso omejeni na ozemlje ene same države članice ter da se lahko brez neupravičenih omejitev hranijo in obdelujejo po vsej Uniji. Unija v skladu s PDEU in ob upoštevanju mednarodnih zavez ohranja odprt in nediskriminatoren okvir za dostop do trga. Te zaveze vključujejo zaveze iz sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o javnih naročilih ter dvostranskih trgovinskih sporazumov. Kljub temu si Unija, kadar je to potrebno in v ustrezno utemeljenih okoliščinah, v skladu s členom III, odstavek 2, točka (a), sporazuma STO o javnih naročilih pridržuje pravico do sprejetja ali ohranitve ukrepov, potrebnih za varovanje javne morale, reda ali varnosti, s čimer omogoča potrebne in sorazmerne omejitve dostopa do postopkov javnega naročanja. Opredelitev in obravnavanje tveganj, kot so kritične odvisnosti, nepooblaščen dostop do podatkov Unije, uhajanje tehnologije, sabotaža in vohunjenje s strani akterjev iz tretjih držav, sta dejansko bistvena za ohranjanje javnega reda Unije. Za ohranitev zaščite javnega reda Unije in njenih držav članic je potreben preudaren, vendar odločen politični, pravni in operativni odziv pri nacionalnih postopkih oddaje naročil in pri postopkih na ravni Unije, pri čemer se v celoti spoštujejo mednarodne zaveze. Za zaščito in ohranitev javnega reda Unije in njenih držav članic bi morali javni naročniki, katerih dejavnosti so bile opredeljene na podlagi ocene tveganja države članice, zato naročati le storitev računalništva v oblaku, ki zagotavlja ustrezno raven zanesljivosti med 2 in 4. Za vzpostavitev dosledne osnovne ravni zaščitnih ukrepov za javni sektor in s tem zmanjšanje ranljivosti javnega sektorja za dostop tretjih držav do podatkov Unije in motnje pri zagotavljanju storitev je potrebna minimalna raven zanesljivosti z obvezno uporabo ravni zanesljivosti Unije 1 po vsej Uniji.

(65)Subjekti Unije in države članice bi morali v okviru svojih postopkov javnega naročanja razmisliti, ali bi bila ustrezna večdobaviteljska ali večoblačna strategija, da bi se povečala odpornost in omejila odvisnost od enega samega ponudnika storitev računalništva v oblaku. Odločitev o sprejetju in izvajanju večoblačne arhitekture bi morala temeljiti na oceni tveganja, prilagojeni konkretnemu primeru. V oceni bi bilo treba opredeliti vse ustrezne operativne, regulativne ali z odpornostjo povezane okoliščine, ki bi podpirale sprejetje večdobaviteljske ali večoblačne strategije.

(66)Javno naročanje je pogosto glavni pokazatelj tržne usmeritve. Zahteve, ki jih javni organi določijo ali ki so zanje določene glede uporabe posebnih ravni zanesljivosti, ki jih zagotavljajo storitve računalništva v oblaku, se običajno odražajo tudi pri subjektih zasebnega sektorja, ki delujejo v reguliranih panogah, pri čemer poznejši učinki prelivanja sčasoma prispevajo k širšemu preoblikovanju trga. Ti trendi poudarjajo, kako pomembno je, da lahko subjekti zasebnega sektorja, ki delujejo v sektorjih iz Priloge I k Direktivi (EU) 2022/2555, izvajajo enake ocene kot subjekti Unije in države članice.

(67)V postopkih javnega naročanja storitev računalništva v oblaku in sistemov UI bi morali javni naročniki v oceno kakovosti ponudbe vključiti jasno evropsko dodano vrednost. Taka dodana vrednost bi morala zajemati pomoč pri krepitvi digitalne dobavne verige v Uniji; vključevanje tehnologij Unije; izvajanje inovacij, potrebnih za zagotavljanje storitve v Uniji, ter zagotavljanje storitve z uporabo sestavnih delov strojne opreme, zasnovanih ali proizvedenih v Uniji. Merilo, povezano z evropsko dodano vrednostjo, ne bi smelo biti odločilno za oddajo naročila in bi ga bilo treba uporabljati na način, ki ohranja primarnost tehničnih in finančnih meril, neposredno povezanih z zahtevami glede izvedbe. V ta namen bi lahko javni naročniki v okviru celotne metodologije ocenjevanja razmislili o največji uteži 15 od 120 točk, ki bi se dodelile evropski dodani vrednosti, s čimer bi zagotovili sorazmernost in podrejenost osrednjim merilom za oddajo naročila.

(68)Javno naročanje inovativnih rešitev na področju storitev računalništva v oblaku in sistemov UI je bistveno za spodbujanje tehnološkega razvoja, krepitev digitalne odpornosti in konkurenčnosti ter omogočanje, da javni organi izkoristijo varne, učinkovite in zaupanja vredne digitalne rešitve, ki se razvijajo skladno s hitro spreminjajočimi se tehnološkimi in družbenimi potrebami. Države članice bi si zato morale prizadevati, da vsaj 25 % ustreznih postopkov javnega naročanja inovativnih rešitev na področju računalništva v oblaku in UI oddajo MSP. V ta namen bi morale države članice Komisiji dejavno poročati o uporabi inovativnih storitev računalništva v oblaku in sistemov UI.

(69)V skupnih izjavah Building the next-generation cloud for businesses and the public sector in the EU (Vzpostavitev oblaka naslednje generacije za podjetja in javni sektor v EU) z dne 15. oktobra 2020 ( 30 ) in Berlin Declaration on Digital Society and Value-Based Digital Government (Berlinska deklaracija o digitalni družbi in digitalni vladi na podlagi vrednot) z dne 8. decembra 2020 ( 31 ) so države članice izrazile veliko zanimanje za določitev skupnega pristopa k povezovanju zmogljivosti računalništva v oblaku z medsebojnim povezovanjem infrastruktur računalništva v oblaku po vsej Uniji ter prizadevanjem za vzpostavitev varne in interoperabilne evropske zveze oblakov javnega sektorja. Svet Evropske unije je v svojih sklepih o prihodnosti digitalne politike EU z dne 21. maja 2024 ( 32 ) potrdil relevantnost in pomen uresničitve tega skupnega pristopa s tem, da je Komisijo pozval, naj še naprej podpira razvoj interoperabilnih javnih digitalnih storitev in čezmejno medsebojno povezovanje infrastrukture javnih uprav, vključno z infrastrukturami v oblaku in na robu, da bi povečali njihovo odpornost, učinkovitost in trajnostnost. Za uresničitev tega skupnega pristopa je treba vzpostaviti evropsko zvezo oblakov javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: zveza EuroCloud). Ta zveza bi morala združiti nacionalne in evropske pobude na področju računalništva v oblaku, ki zagotavljajo zelo zaupanja vredne in varne zmogljivosti računalništva v oblaku za javni sektor, ter olajšati souporabo takih zmogljivosti med subjekti Unije in organi javnega sektorja. Komisija lahko pri ocenjevanju te uredbe v poznejši fazi v skladu s pravom Unije preuči možnost, da v zvezi EuroCloud sodelujejo pristopne države, države kandidatke in potencialne kandidatke ter mednarodne organizacije s sedežem v Uniji.

(70)Člani zveze EuroCloud bi morali izpolnjevati posebne zahteve, da bi preprečili morebitno izkrivljanje konkurence glede na zasebne gospodarske subjekte, zaradi katerega bi bila zasebnemu izvajalcu storitev zagotovljena prednost pred njegovimi konkurenti.

(71)Sodelovanje v zvezi EuroCloud bi moralo biti omejeno na javne subjekte, brez neposredne udeležbe zasebnega subjekta. V zvezi s tem bi bilo treba neposredno sodelovanje zasebnih subjektov izključiti, kadar ima subjekt, ki omogoča souporabo storitev, bodisi neposredno bodisi posredno prek vmesnega pravnega subjekta, v lasti strojno opremo, kakor je opredeljena v členu 3, točka 5, Uredbe (EU) 2024/2847 Evropskega parlamenta in Sveta ( 33 ), prek katere je storitev dana na voljo, in zagotavlja navedeno storitev. Za subjekt, ki omogoča souporabo storitev, bi se moralo šteti, da izvaja nadzor nad navedenim vmesnim pravnim subjektom, kadar so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji. Prvič, subjekt, ki omogoča souporabo storitev, bi moral odločujoče vplivati tako na strateške cilje kakor na pomembne odločitve vmesnega pravnega subjekta, ki je lastnik strojne opreme in zagotavlja storitve. Drugič, pri tem vmesnem pravnem subjektu ne bi smelo biti nobene neposredne udeležbe zasebnega kapitala. Tretjič, več kakor 80 % dejavnosti vmesnega pravnega subjekta bi se moralo izvajati v okviru opravljanja nalog, ki mu jih je zaupal subjekt, ki omogoča souporabo storitev.

(72)Za zagotovitev učinkovitega, varnega in odpornega zagotavljanja storitev bi moral subjekt, ki omogoča souporabo storitev, vzpostaviti ustrezne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe. Ti bi morali vključevati zlasti politike o analizi tveganja in varnosti informacijskih sistemov, vključno s politikami za nadzor dostopa, politikami za obvladovanje incidentov in neprekinjeno poslovanje ter politikami, ki podpirajo interoperabilnost in povezljivost.

(73)Nazadnje bi morala souporaba storitev podatkovnih centrov in storitev računalništva v oblaku v okviru zveze EuroCloud temeljiti na sodelovanju javnega sektorja. Tako sodelovanje bi morali urejati izključno vidiki javnega interesa in ne bi smelo vključevati nobenega izpolnitvenega ravnanja v zameno za drugo izpolnitveno ravnanje. Zlasti bi morala biti souporaba storitev v okviru zveze EuroCloud brezplačna, razen kadar so zaračunani zneski strogo omejeni na to, kar je potrebno in sorazmerno za povrnitev stroškov, ki jih je imel subjekt, ki omogoča souporabo storitev, zaradi upravičenega subjekta uporabnika. Ti stroški bi morali biti omejeni na dodatne stroške, nastale pri souporabi zmogljivosti, vključno s stroški dodeljevanja in ločevanja virov, upravljanja dostopa, omogočanja integracije in interoperabilnosti virov, zagotavljanja skladnosti z veljavnimi zahtevami prava Unije ter upravljanja razmerja souporabe. Pristojbine, ki jih subjekt, ki omogoča souporabo storitev, zaračuna za povračilo teh stroškov, se ne bi smele šteti za plačilo za opravljanje storitve in ne bi smele pomeniti odplačnosti ali javnega naročila v smislu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 34 ) in Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Pod navedenimi pogoji souporaba storitev podatkovnih centrov in storitev računalništva v oblaku javnega sektorja v okviru zveze EuroCloud ne bi smela spadati na področje uporabe pravil Unije o javnem naročanju.

(74)Javni naročniki držav članic se pogosto srečujejo z velikimi težavami pri naročanju digitalnih rešitev, kot so storitve podatkovnih centrov, storitve računalništva v oblaku, programska oprema in sistemi UI. Omejena finančna sredstva, manjša kupna moč ter nezadostno tehnično znanje ali strokovno znanje na področju javnega naročanja organom javnega sektorja preprečujejo učinkovit dostop do takih storitev. Dejavnosti javnega naročanja, ki jih Komisija izvaja v sodelovanju z javnimi naročniki držav članic, lahko odločilno prispevajo k izkoriščanju skupne kupne moči in zagotavljanju dostopa do teh storitev in blaga pod ugodnimi pogoji. Komisija že lahko izvaja postopke skupnega javnega naročanja z javnimi naročniki držav članic v skladu s členom 168(2) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Deluje lahko tudi kot trgovec na debelo, tako da kupuje, skladišči in nadalje prodaja ali daruje blago in storitve izbranim partnerskim organizacijam. Da bi ti subjekti lahko v celoti izkoristili potencial notranjega trga, zlasti glede ekonomije obsega in delitve koristi, bi bilo treba možnosti, da Komisija deluje kot osrednji nabavni organ, razširiti na javne naročnike držav članic in partnerske organizacije, ki jih izbere Komisija, kot obliko naročanja poleg tistih iz člena 168(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Komisiji bi bilo treba omogočiti, da za javne naročnike držav članic in partnerske organizacije, ki jih izbere, uporabi vse razpoložljive postopke javnega naročanja ter vanje vključi nabavne dejavnosti, ki jih Komisija izvaja za institucije, organe in agencije Unije. Javni naročniki držav članic, partnerske organizacije ter institucije, agencije in organi Unije bi se morali v teh postopkih javnega naročanja šteti za sodelujoče subjekte.

(75)Za povečanje prožnosti in upravne učinkovitosti je primerno, da se z odstopanjem od Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 določi možnost vključevanja sodelujočih subjektov v času veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema. Na podlagi tega odstopanja bi bilo treba sodelujočim subjektom, ki so k sporazumu pristopili po vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, dovoliti, da se – ob predhodni odobritvi Komisije – temu sistemu pridružijo kadar koli v obdobju njegove veljavnosti, preden se objavi katero koli prihodnje povabilo k predložitvi ponudb. Ta možnost bi morala biti strogo omejena na sodelujoče subjekte, ki na novo pristopijo k sistemu, in ne bi smela vplivati na pravice in obveznosti subjektov, ki v sistemu že sodelujejo, ali na celovitost postopkov javnega naročanja, ki so že zaključeni ali še potekajo.

(76)Komisija bi morala državam članicam predložiti osnutek sporazuma, v katerem so določene praktične ureditve, ki urejajo dejavnosti javnega naročanja. Glede na potencialno veliko število zadevnih sodelujočih subjektov bi se morala Komisija o tem osnutku sporazuma pogajati z državami članicami, ki želijo sodelovati, in ga z njimi tudi prvotno skleniti. V njem bi bilo treba določiti pogoje in postopek, po katerem lahko subjekti Unije ter druge države članice, javni naročniki držav članic in partnerske organizacije, ki jih izbere Komisija, naknadno pristopijo k sporazumu in imajo koristi od njegove uporabe. Sporazum začne veljati v skladu s svojimi določbami, če ga odobrita najmanj dve državi članici. Čeprav bi si morala Komisija v čim večji meri prizadevati za zadovoljevanje skupnih potreb sodelujočih subjektov, se to ne bi smelo razumeti kot obveznost, da mora izpolnjevati potrebe, ki so specifične le za omejeno število teh subjektov.

(77)Kadar sodelujoči subjekti sklenejo sporazum za zagotavljanje centraliziranih nabavnih dejavnosti, vključno s pomožnimi nabavnimi dejavnostmi, jim ne bi bilo treba uporabljati postopkov javnega naročanja, določenih v veljavnem pravu Unije, v skladu z Direktivo 2014/24/EU in Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509. Šteje se, da vsak javni naročnik iz države članice, ki sklene tak sporazum za namen organizacije centraliziranih nabavnih dejavnosti, izpolnjuje svoje obveznosti iz nacionalne zakonodaje, s katero je prenesena Direktiva 2014/24/EU, če naroča gradnje, blago ali storitve od javnega naročnika, odgovornega za postopek javnega naročanja.

(78)Na podlagi sporazuma bi moral biti ustanovljen usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo Komisija in predstavniki držav članic. Odbor je odgovoren za strateški nadzor nad dejavnostmi javnega naročanja, vključno s strateškim usmerjanjem programa dejavnosti javnega naročanja in vsakega postopka javnega naročanja. Usmerjevalni odbor bi moral nadzorovati tudi vključevanje sodelujočih subjektov. Ne bi smel biti odgovoren za operativno izvajanje dejavnosti javnega naročanja, ki bi moralo ostati v pristojnosti Komisije, vključno z določitvijo pristojbin. Usmerjevalni odbor bi moral določiti najustreznejši način za izbiro dodatnih predstavnikov subjektov Unije, javnih naročnikov iz držav članic in partnerskih organizacij, ki jih izbere Komisija.

(79)V sporazumu bi bilo treba pojasniti pravila, ki urejajo odgovornost in veljavni okvir za javno naročanje med Komisijo, ki deluje kot osrednji nabavni organ, in sodelujočimi subjekti, ki naročajo prek nje. Kadar sodelujoči subjekt nekatere dele postopka javnega naročanja izvede samostojno, bi moral ostati izključno odgovoren za te faze, ki jih izvaja samostojno. Javnemu naročniku, ki deluje kot osrednji nabavni organ in je prek Komisije pridobil storitve ali blago, bi bilo treba omogočiti, da te storitve ponudi drugim javnim naročnikom, ne da bi uporabil postopke javnega naročanja, določene v veljavnem pravu Unije. V takem primeru mora javni naročnik v vsakem nadaljnjem pogodbenem razmerju spoštovati prvotne pogodbene določbe.

(80)Da bi zagotovili stalno razpoložljivost potrebnih sredstev, bodo sodelujoči subjekti prispevali k stroškom, nastalim v postopkih javnega naročanja in pri vseh pomožnih dejavnostih. V ta namen bi morala biti Komisija upravičena sodelujočim subjektom zaračunavati pristojbine. Te pristojbine bi bilo treba načeloma določiti na ravni, ki zadostuje za kritje vseh neposrednih in posrednih stroškov, ki jih ima Komisija v zvezi z dejavnostmi javnega naročanja, vključno z morebitnimi pomožnimi storitvami. Določene bi morale biti v skladu s praksami primerljivih okvirov javnega naročanja. Začetni stroški vzpostavitve so lahko kriti iz splošnega proračuna Unije, sodelujoči subjekti pa jih povrnejo v določenem obdobju. Prihodki, ustvarjeni s pristojbinami, bi morali pomeniti notranje namenske prejemke v smislu člena 21(3), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

(81)Odprta koda ima pomembno vlogo pri zagotavljanju preglednosti, varnosti in učinkovitosti pri uporabi digitalnih tehnologij v javnem sektorju. Dostop do izvorne kode omogoča revizijsko preverljivost, spodbuja sodelovanje in ponovno uporabo ter zmanjšuje odvisnost od enega samega ponudnika, s čimer omejuje tveganje vezanosti na ponudnika. Spodbujanje uporabe odprte kode je zato bistveno za podporo inovacijam, zagotavljanje boljše vrednosti za javne odhodke in krepitev digitalne avtonomije Unije. V tem okviru ima izbira storitev računalništva v oblaku ali programske opreme pomembne posledice ne le za stroškovno učinkovitost, temveč tudi za varnost, interoperabilnost, odgovornost in tehnološko avtonomijo.

(82)Za zagotovitev učinkovite, pregledne in interoperabilne uporabe digitalnih tehnologij v javnem sektorju Unije morajo javne uprave pri gradnji svojega ekosistema ali sklada računalništva v oblaku in UI spodbujati uporabo odprtih standardov in sestavnih delov, izdanih pod odprtokodno licenco.

(83)Vse več subjektov Unije in organov javnega sektorja omogoča souporabo programske opreme, ki so jo razvili sami ali je bila razvita zanje, ter jo daje na voljo za ponovno uporabo na podlagi odprtokodne licence. To se lahko šteje za ravnanje v javnem interesu ter lahko poveča vrednost javnih odhodkov, zmanjša stroške podvajanja in spodbuja inovacije po vsej Uniji. Vendar je programska oprema pogosto dana na voljo in dostopna v različnih registrih ali katalogih, kar ovira iskanje, odkrivanje in nazadnje ponovno uporabo. Zato je treba od subjektov Unije in organov javnega sektorja, ki se prostovoljno odločijo dati programsko opremo na voljo za ponovno uporabo, zahtevati, da to storijo prek kataloga ali registra, ki je povezan s katalogom odprtokodnih rešitev EU. Ta katalog bi moral služiti kot centraliziran katalog, v katerem lahko vsaka javna uprava išče programsko opremo, ki jo subjekti Unije in organi javnega sektorja dajo na voljo za ponovno uporabo, ter dostopa do nje. Gostovanje kataloga odprtokodnih rešitev EU na portalu interoperabilne Evrope iz člena 8 Uredbe (EU) 2024/903 ( 35 ) bo zagotovilo, da bo mogoče rešitve zlahka povezati z drugimi ustreznimi informacijami in usposabljanjem.

(84)Za zagotovitev učinkovitega in doslednega izvajanja obveznosti glede izvedbe ocene odprte kode in dajanja programske opreme na voljo za ponovno uporabo je treba vzpostaviti mrežo uradov za odprtokodne programe, ki bo povezovala ustrezne strukture v subjektih Unije in državah članicah. Ta mreža bi morala spodbujati usklajevanje med uradi za odprtokodne programe, vzpostavljenimi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, in uradi, ki jih vzpostavijo subjekti Unije. Mreža uradov za odprtokodno programsko opremo bi morala olajševati izmenjavo informacij in dobrih praks.

(85)Da bi se upošteval tehnološki razvoj in ohranil učinkovit okvir ukrepov za krepitev ekosistema računalništva v oblaku in UI na ravni Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU glede: spremembe Priloge I, da se upoštevajo ustrezni tržni in tehnološki dosežki v zvezi s pobudama za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI, ter spremembe Priloge II za posodobitev meril za ravni zanesljivosti Unije; dopolnitve te uredbe z določitvijo podrobnih pravil za izvajanje revizij; spremembe Priloge III; določitve ravni zanesljivosti Unije za javnega naročnika ter uvedbe zahteve za oceno učinka in ukrepov za zmanjšanje tveganja za zasebna podjetja, ki poslujejo v visoko kritičnih sektorjih.

(86)Pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi te uredbe je pomembno zlasti, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, navedenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 36 ). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se vedno lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(87)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 37 ).

(88)Zaradi pomena te uredbe za varstvo osebnih podatkov bi se bilo treba po potrebi v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 ( 38 ) posvetovati z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(89)Če kateri koli od ukrepov, predvidenih s to uredbo, pomeni državno pomoč, določbe o takih ukrepih ne posegajo v uporabo členov 107 in 108 PDEU.

(90)Ta uredba ne bi smela posegati v uporabo členov 101 in 102 PDEU ter v izvršilna pooblastila organov, pristojnih za konkurenco.

(91)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinka ukrepa laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE

Poglavje I
Predmet urejanja in opredelitev pojmov

Člen 1
Predmet urejanja

1.Ta uredba vzpostavlja okvir za krepitev ekosistema računalništva v oblaku in UI na ravni Unije, zlasti z naslednjimi ukrepi:

(a)vzpostavitvijo pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in pobude za vodilni položaj na področju umetne inteligence (v nadaljnjem besedilu: pobudi za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI);

(b)vzpostavitvijo okvira za pospešeno uvajanje podatkovnih centrov po vsej Uniji;

(c)omogočanjem razpoložljivosti suverene ponudbe računalništva v oblaku in UI za zaščito javnega reda Unije;

(d)zmanjšanjem odvisnosti od kritičnih tehnologij;

(e)spodbujanjem uvajanja storitev računalništva v oblaku v javnem sektorju.

2.Prvi splošni cilj te uredbe je zagotoviti pogoje, potrebne za konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost ekosistema računalništva v oblaku in UI Unije.

3.Drugi splošni cilj, ki je ločen od prvega splošnega cilja iz odstavka 2 in ga dopolnjuje, je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira Unije za povečanje odpornosti in strateške avtonomnosti Unije na področju tehnologij računalništva v oblaku in UI.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„storitev računalništva v oblaku“ pomeni storitev v oblaku, kot je opredeljena v členu 6, točka 30, Direktive (EU) 2022/2555;

(2)„ponudnik storitev računalništva v oblaku“ pomeni pravni subjekt, ki zagotavlja storitev računalništva v oblaku;

(3)„sistem UI“ pomeni sistem UI, kot je opredeljen v členu 3, točka 1, Uredbe (EU) 2024/1689;

(4)„najnaprednejša UI“ pomeni modele UI ali na takih modelih temelječe sisteme UI, ki lahko opravljajo najrazličnejše naloge in so blizu zadnjemu stanju tehničnega razvoja, ga dosegajo ali presegajo;

(5)„agent UI“ pomeni sistem UI ali usklajen nabor sistemov UI, ki lahko zaznajo svoje okolje in v njem delujejo z določeno stopnjo avtonomije, pri čemer uporabljajo potrebna orodja za doseganje specifičnih ciljev ter se prilagajajo spreminjajočim se vhodnim podatkom in okoliščinam;

(6)„organ javnega sektorja“ pomeni organ javnega sektorja, kot je opredeljen v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2019/1024;

(7)„subjekti Unije“ pomeni institucije, organe, urade in agencije Unije, ustanovljene s Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) ali Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ali na njihovi podlagi;

(8)„malo ali srednje podjetje“ ali „MSP“ pomeni malo ali srednje podjetje, kot je opredeljeno v členu 2 Priloge I k Priporočilu Komisije 2003/361/ES;

(9)„malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot je opredeljeno v točki 2 Priloge k Priporočilu Komisije (EU) 2025/1099;

(10)„podatkovni center“ pomeni podatkovni center, kot je opredeljen v točki 2.6.3.1.16 Priloge A k Uredbi (EC) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta;

(11)„operater podatkovnega centra“ pomeni operaterja podatkovnega centra, kot je opredeljen v členu 2, točka 7, Delegirane uredbe (EU) 2024/1364;

(12)„storitev podatkovnega centra“ pomeni storitev podatkovnega centra, kot je opredeljena v členu 6, točka 31, Direktive (EU) 2022/2555;

(13)„programska oprema“ pomeni programsko opremo, kot je opredeljena v členu 3, točka 4, Uredbe (EU) 2024/2847;

(14)„strojna oprema“ pomeni strojno opremo, kot je opredeljena v členu 3, točka 5, Uredbe (EU) 2024/2847;

(15)„sestavni del“ pomeni sestavni del, kot je opredeljen v členu 3, točka 6, Uredbe (EU) 2024/2847;

(16)„proizvajalec“ pomeni proizvajalca, kot je opredeljen v členu 3, točka 13, Uredbe (EU) 2024/2847;

(17)„revizijska organizacija“ pomeni posamezno organizacijo, konzorcij ali drugo kombinacijo organizacij, vključno z vsemi podizvajalci, ki jih je revidirani ponudnik storitev računalništva v oblaku najel za izvedbo neodvisne revizije;

(18)„revidirana storitev“ pomeni storitev računalništva v oblaku, ki se revidira za namene prejema revizijskega poročila in revizijskega mnenja;

(19)„revizijska merila“ pomeni merila v skladu s Prilogo II k tej uredbi, na podlagi katerih revizijska organizacija oceni, ali revidirani ponudnik in njegova revidirana storitev izpolnjujeta vsa kumulativna merila, ki morajo biti izpolnjena, da se lahko prizna, da zagotavljata raven zanesljivosti Unije 2, 3 ali 4;

(20)„revizijski dokazi“ pomeni vse informacije, ki jih revizijska organizacija uporabi v podporo revizijskim ugotovitvam in sklepom ter za izdajo revizijskega mnenja, vključno s podatki, zbranimi iz dokumentov, podatkovnih zbirk ali sistemov IT, razgovorov ali opravljenih preizkusov;

(21)„nadzor“ pomeni nadzor, kot je opredeljen v členu 2, točka 6, Uredbe (EU) 2021/697;

(22)„javni naročniki“ pomeni javne naročnike, kot so opredeljeni v členu 2(1), točka 1, Direktive 2014/24/EU;

(25)„odprtokodna licenca“ pomeni odprtokodno licenco, kot je opredeljena v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) 2024/903.

NASLOV II
RAZISKOVALNE, RAZVOJNE IN UVAJALNE DEJAVNOSTI ZA EKOSISTEM RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU IN UI

Poglavje I
Pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI

Člen 3
Splošni cilj pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI

1.Splošni cilj pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI je spodbujanje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter doseganje obsežnih zmogljivosti v celotnem ekosistemu računalništva v oblaku in UI v Uniji, in sicer s:

(a)podpiranjem razvoja in uvajanja najsodobnejših tehnologij računalništva v oblaku in UI, vključno s tehnologijami z viri gospodarnih podatkovnih centrov naslednje generacije, tehnologijami odprtokodnih skladov za računalništvo v oblaku, najnaprednejšo UI ter fizično in industrijsko UI;

(b)krepitvijo zmogljivosti podatkovnega centra in računalništva v oblaku Unije za izpolnjevanje vse večjih potreb, ki jih narekuje UI, spodbujanje inovacij in zagotavljanje odpornosti digitalne infrastrukture ter

(c)spodbujanjem povpraševanja v Uniji ter uvajanja in uporabe tehnologij računalništva v oblaku in UI v javnem in zasebnem sektorju v skladu z digitalnim ciljem digitalne preobrazbe podjetij, določenim s Sklepom (EU) 2022/2481.

2.Pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI imajo naslednje operativne cilje:

(a)podpiranje razvoja in uvajanja naprednih tehnologij podatkovnih centrov, ki vključujejo načeli energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov v zasnovi in med celotnim delovanjem (operativni cilj 1);

(b)podpiranje razvoja in uporabe skladov za računalništvo v oblaku, ki podpirajo tehnološko avtonomijo Unije (operativni cilj 2);

(c)krepitev zmogljivosti Unije na področju najnaprednejše UI (operativni cilj 3);

(d)krepitev zmogljivosti Unije na področju modelov in sistemov fizične UI ter spodbujanje njihove uporabe v strateških sektorjih Unije (operativni cilj 4);

(e)pospeševanje razvoja in uvajanja industrijske UI v strateških sektorjih Unije (operativni cilj 5);

(f)podpiranje razvoja naprednih platform za obsežno uvajanje agentov UI (operativni cilj 6);

(g)povečanje razvoja in uporabe modelov in sistemov UI v javnih sektorjih Unije (operativni cilj 7) ter

(h)povečanje uvajanja tehnologij UI na regionalni in lokalni ravni ter uporabe storitev računalništva v oblaku, ki jih zagotavljajo evropski ponudniki storitev računalništva v oblaku (operativni cilj 8).

Člen 4
Operativni cilji pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI

1.V okviru operativnega cilja 1 bodo pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI:

(a)razvijale tehnologije za energijsko učinkovitost in učinkovito rabo vode za podatkovne centre, vključno z inovativnim hlajenjem, podatkovnimi centri naslednje generacije z enosmernim tokom, rešitvami za uporabo odvečne toplote in sistemi za shranjevanje energije;

(b)spodbujale vključevanje nastajajočih tehnologij kvantnega računalništva v operacije infrastrukture v oblaku in UI;

(c)razvijale tehnologije, ki temeljijo na UI, za optimizacijo učinkovitosti strežnikov, stopenj izkoriščenosti in delovanja računalniške infrastrukture;

(d)snovale in optimizirale infrastrukture v oblaku in UI na robu, da se zagotovi učinkovito povezovanje z energetskimi omrežji in poveča njihova prožnost;

(e)izkoriščale podatkovne centre kot osrednje stranke za napredne sisteme upravljanja z energijo, ki izkoriščajo različne vire energije, vključno z malimi modularnimi reaktorji in čistim vodikom, skupaj z učinkovitimi rešitvami za shranjevanje energije ter

(f)uvajale preizkuševalne naprave in pilotne linije za vključevanje in preizkušanje tehnologij, razvitih v skladu s točkami (a) do (e), ki zajemajo energijsko učinkovite prototipe polprevodnikov in kvantnega računalništva.

2.V okviru operativnega cilja 2 bodo pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI:

(a)razvijale in pilotno izvajale varne, odporne in zmogljive odprte sklade za računalništvo v oblaku, ki zajemajo orodja na robu v napravah, povezljivostna, podatkovna in umetnointeligenčna orodja ter zaledne in storitvene plasti za strateške sektorje;

(b)razvijale za UI optimizirane strežnike in osnovno programsko opremo, ki temeljijo na procesorjih, pospeševalnikih in kvantnih pospeševalnikih, zasnovanih in proizvedenih v Uniji, skupaj z napravami naslednje generacije za dolgoročno shranjevanje podatkov z izjemno visoko gostoto;

(c)povečale razpoložljivost podatkov za UI prek odprtokodnih platform vmesne programske opreme, na katerih temeljijo skupni evropski podatkovni prostori;

(d)spodbujale ustanavljanje fundacij za odprtokodno programsko opremo, ki podpirajo odprtokodne sestavne dele, ter

(e)vzpostavile katalog evropskih odprtokodnih rešitev računalništva v oblaku, razvitih v skladu s točkami (a) do (d) tega odstavka.

3.V okviru operativnega cilja 3 bodo pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI podpirale pionirske projekte na področju najnaprednejše UI, ki razvijajo modele in sisteme najnaprednejše UI kot strateška sredstva, tudi v ključnih sektorjih, kot je kibernetska varnost.

4.V okviru operativnega cilja 4 bodo pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI:

(a)pospeševale razvoj evropskega sklada fizične UI, ki bo podpiral učenje modelov ter razvoj in uvajanje sistemov, zlasti za robotiko in avtonomna vozila ter drone;

(b)olajšale dostop do specifičnih naborov podatkov za fizično UI, njihovo zbiranje in pripravo ter

(c)podpirale razvoj, preizkušanje in potrjevanje modelov in sistemov fizične UI v resničnem okolju.

5.V okviru operativnega cilja 5 bodo pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI:

(a)pospešile razvoj in uporabo sektorskih modelov in sistemov UI v strateških industrijskih sektorjih Unije;

(b)olajšale dostop do potrebnih računalniških virov in orodij UI, potrebnih za razvoj in operacionalizacijo modelov in sistemov UI, prilagojenih potrebam industrijskega sektorja, ter

(c)omogočile varno obsežno združevanje podatkov za sodelovalno učenje modelov UI s tehnologijami, ki izboljšujejo zasebnost in ohranjajo zaupnost.

6.V okviru operativnega cilja 6 bodo pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI:

(a)podpirale razvoj naprednih odpornih in varnih platform za razvoj, uvajanje in orkestracijo naprednih agentov UI v velikem obsegu ter

(b)olajšale razvoj ciljno usmerjenih metodologij preizkušanja in eksperimentiranja z naprednimi agenti UI ter njihovo orkestracijo v celotnem življenjskem ciklu.

7.V okviru operativnega cilja 7 bodo pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI:

(a)pospeševale tehnološki razvoj in uvajanje modelov in sistemov UI na kritičnih področjih javnega sektorja;

(b)razvijale modele in sisteme UI, ki povečujejo učinkovitost izvajanja javnih storitev in dostopnost za širšo javnost, izboljšujejo odločanje in poenostavljajo upravne postopke;

(c)spodbujale izmenjavo in ponovno uporabo učnih podatkov in modelov UI v javnih storitvah Unije;

(d)olajšale varno ponovno uporabo zdravstvenih podatkov, ki izboljšuje zasebnost, za modele in orodja UI v zdravstvu, ter

(e)olajšale razvoj, preizkušanje in uvajanje modelov in orodij UI v avtomobilskem sektorju, tudi za avtonomno vožnjo.

8.V okviru operativnega cilja 8 bodo pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI:

(a)spodbujale splošno uvajanje UI v organizacijah zasebnega in javnega sektorja, vključno z MSP in malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, prek mreže izkustvenih in pospeševalnih centrov za UI;

(b)razvijale skupni učni načrt za računalništvo v oblaku in UI na podlagi mreže centrov za preizkušanje in pospeševanje UI in drugih zadevnih evropskih pobud;

(c)spodbujale souporabo storitev podatkovnih centrov javnega sektorja in storitev računalništva v oblaku s podpiranjem evropske zveze oblakov javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: zveza EuroCloud) ter

(d)podpirale javno naročanje storitev podatkovnih centrov in storitev računalništva v oblaku za subjekte Unije in organe javnega sektorja.

Člen 5
Izkustveni in pospeševalni centri za UI

1.Vsaka država članica ustanovi izkustvene in pospeševalne centre za UI (v nadaljnjem besedilu: centri za UI). Ti centri za UI temeljijo na evropskih vozliščih za digitalne inovacije, vzpostavljenih na podlagi člena 16 Uredbe (EU) 2021/694, in po potrebi na vseh subjektih naslednikih, ustanovljenih na podlagi prava Unije.

2.Cilji centrov za UI so:

(a)podpiranje vključevanja in širjenja primerov uporabe UI v strateških industrijskih in javnih sektorjih;

(b)pospeševanje splošnega uvajanja tehnologij računalništva v oblaku in UI na regionalni in lokalni ravni, zlasti za MSP, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in organe javnega sektorja, v skladu z načelom „UI na prvem mestu“ ter

(c)izkoriščanje ustrezne infrastrukture za pospešitev razvoja in izpopolnjevanja modelov in sistemov UI.

3.Naloga centrov za UI je zlasti:

(a)pomoč organizacijam pri pospeševanju njihove digitalne preobrazbe z dostopom do tehnologij UI in njihovo uporabo, vključno s povezovanjem organizacij z evropskimi ponudniki tehnologij računalništva v oblaku in UI;

(b)zagotavljanje ali omogočanje dostopa do ustreznih programov izpopolnjevanja in preusposabljanja v tesnem sodelovanju z akademijo za spretnosti na področju UI;

(c)olajšanje prenosa strokovnega znanja med regijami ter

(d)podpiranje širitve odcepljenih in zagonskih podjetij, ki izhajajo iz univerz, inkubatorjev in drugih pospeševalcev, z olajšanjem dostopa do strank, podjetij in organizacij, ki iščejo specializirane storitve UI.

4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobno opredeli postopek za ustanovitev centrov za UI in nadaljnje ureditve v zvezi s profilom sodelujoče organizacije, merili za izbor ter podrobnostmi o izvajanju nalog in funkcijah. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

5.Centri za UI imajo precejšnjo splošno avtonomijo glede svoje organizacije, sestave in delovnih metod v skladu s cilji iz te uredbe.

6.Vzpostavi se mreža centrov za UI, da se podpreta sodelovanje in izmenjava dobrih praks med njimi ter zagotovijo specializirane storitve v regijah, v katerih potrebne spretnosti ali računske zmogljivosti lokalno niso na voljo.

7.Države članice in Komisija sodelujejo z obstoječimi mrežami, vzpostavljenimi v okviru drugih pobud Unije, tudi tistih na področju polprevodnikov in podatkov.

Člen 6
Izvajanje pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI

1.Izvajanje operativnih ciljev pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI se zaupa Komisiji in državam članicam ter po potrebi skupnim podjetjem ali katerim koli drugim strukturam, ki lahko dosežejo te cilje.

2.Ti operativni cilji se izvajajo z obsežnimi večsektorskimi pobudami, ki obravnavajo glavne tehnološke in industrijske izzive strateškega pomena za Unijo (v nadaljnjem besedilu: veliki izzivi), kot so navedeni v Prilogi I.

3.Pobude za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI se lahko podprejo s financiranjem iz programov Unije, vključno s programoma Obzorje Evropa in Digitalna Evropa, v skladu z Uredbo (EU) 2021/694 in Uredbo (EU) 2021/695.

4.Da bi se upošteval tehnološki in tržni razvoj, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za spremembo Priloge I na način, ki je skladen s cilji pobud za vodilni položaj na področju računalništva v oblaku in UI iz člena 4.

Člen 7
Nacionalne strategije za računalništvo v oblaku in UI

1.Države članice do [istega dne kot začetek veljavnosti plus eno leto] pripravijo nacionalne strategije za računalništvo v oblaku in UI (v nadaljnjem besedilu: nacionalne strategije).

2.Nacionalne strategije vključujejo vsaj:

(a)ključne cilje in prednostne naloge za uvajanje računalništva v oblaku in UI v skladu z načelom „UI na prvem mestu“ ter okvir upravljanja in spremljanja za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog;

(b)ukrepe za pospešitev razvoja in uvajanja računalništva v oblaku in UI na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti med organi javnega sektorja, MSP in malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, tudi s podpiranjem centrov za UI iz člena 5 kot vstopnih točk v evropski inovacijski ekosistem na področju UI;

(c)ukrepe za podporo splošnemu uvajanju in uporabi UI v strateških industrijskih in javnih sektorjih, med drugim v zdravstvu, energetiki in mobilnosti;

(d)ukrepe za podporo uvajanju zmogljivosti podatkovnih centrov, s posebnim poudarkom na podatkovnih centrih visoke vrednosti, ki prinašajo znatne gospodarske in družbene koristi ob upoštevanju visokih okoljskih standardov in standardov energijske učinkovitosti;

(e)ukrepe za naložbe v visokointenzivno računalniško infrastrukturo, vključno s tovarnami UI, gigatovarnami UI in kvantnimi računalniki kot strateškimi nacionalnimi in čezmejnimi sredstvi, ki podpirajo raziskave, razvoj in uvajanje industrijske UI v strateških sektorjih;

(f)ukrepe za podporo razvoju zmogljivosti računalništva v oblaku in UI ter spodbujanje odličnosti in inovacij, tudi z ukrepi na področju javnega naročanja, ter ukrepe na področju javnega naročanja inovacij iz člena 33;

(g)ukrepe za podporo razvoju tehnologij računalništva v oblaku, ki temeljijo na odprtokodni strojni in programski opremi, za krepitev tehnološke suverenosti in povečanje konkurenčnosti strateških evropskih industrij ter

(h)ukrepe za zagotavljanje dostopnosti visokokakovostnih podatkov za razvoj UI, zlasti s preprečevanjem podatkovnih ozkih grl, s katerimi se srečujejo organizacije.

3.Nacionalne strategije so skladne s cilji te uredbe.

4.Države članice zagotovijo, da so njihove nacionalne strategije skladne s povezanimi digitalnimi cilji iz člena 4 Sklepa (EU) 2022/2481 in prispevajo k njim.

5.Države članice obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih strategijah v treh mesecih po njihovem sprejetju. Države članice redno in vsaj vsake tri leta ocenijo svoje nacionalne strategije na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti in jih po potrebi posodobijo. Komisija spremlja sprejetje in revizijo nacionalnih strategij.

6.Evropski odbor za umetno inteligenco, ustanovljen z Uredbo (EU) 2024/1689 (v nadaljnjem besedilu: Odbor za UI), svetuje in pomaga državam članicam pri usklajevanju nacionalnih strategij. Odbor za UI olajšuje izmenjavo dobrih praks med državami članicami.

Člen 8
Merila za prednostne projekte na področju najnaprednejše UI

Komisija lahko s sklepom kot prednostne projekte na področju najnaprednejše UI prizna projekte, izbrane z javnimi razpisi za prijavo interesa, ki podpirajo veliki izziv 3 iz Priloge I, če so izpolnjena naslednja merila:

(a)gre za pionirski projekt, ki je osredotočen na podporo in širitev tehnologij najnaprednejše UI;

(b)izvaja ga Konzorcij evropske digitalne infrastrukture, ustanovljen na podlagi Sklepa (EU) 2022/2481, ali drug pravni subjekt, upravičen do financiranja na podlagi prava Unije, in vključuje sodelovanje vsaj treh držav članic;

(c)sodelujoče države članice združujejo čas uporabe računalnika in druge ustrezne vire za podporo izvajanju določenega projekta.

Člen 9
Računalniška podpora za projekte UI

1.Unija in države članice zagotovijo, da se iz njihovih računalniških zmogljivosti dodelijo zadostni računalniški viri UI za podporo razvoju prednostnih projektov na področju najnaprednejše UI, ki izpolnjujejo merila iz člena 8, v mejah razpoložljive zmogljivosti.

2.Unija najmanj izenači računalniške vire UI, ki jih države članice prispevajo k prednostnim projektom na področju najnaprednejše UI, če je na voljo zadostna računalniška zmogljivost UI v okviru deleža časa dostopa Unije do evropskega visokozmogljivostnega računalništva.

3.Unija in države članice si prizadevajo zagotoviti zadosten računalniški vir za industrijske inovacije na področju UI, fizično UI in projekte UI v javnem sektorju.

NASLOV III
ZMOGLJIVOSTI PODATKOVNIH CENTROV 

Poglavje I
Območja pospeševanja za podatkovne centre

Člen 10
Določitev območij pospeševanja za podatkovne centre

1.Kadar se na ozemlju države članice uvaja zmogljivost podatkovnih centrov, ta država članica do [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe plus šest mesecev] na svojem ozemlju določi vsaj eno območje pospeševanja za podatkovne centre (v nadaljnjem besedilu: območje pospeševanja). Države članice pri določanju območij pospeševanja upoštevajo naslednje vidike:

(a)lokacijo in dimenzijo območja ter najmanjšo in največjo velikost objektov, ki bi lahko bili zgrajeni na njem;

(b)razpoložljivo in prihodnjo zmogljivost elektroenergetskega omrežja ter možnosti in pogoje za shranjevanje na kraju samem in proizvodnjo čiste energije;

(c)razpoložljivo in prihodnjo zmogljivost omrežne povezljivosti;

(d)zmogljivost območja za podporo postopnemu opuščanju obstoječih bakrenih omrežij;

(e)razpoložljive in prihodnje objekte, ki lahko ponovno uporabijo odpadno toploto podatkovnega centra;

(f)vse ukrepe, sprejete za pospešitev izdajanja potrebnih dovoljenj za gradnjo in delovanje podatkovnih centrov na danem območju;

(g)dajanje prednosti ponovni uporabi degradiranih območij pred uporabo zelenih območij ter

(h)zmožnost trajnostnega delovanja območja, zlasti kar zadeva preprečevanje ali zmanjševanje vplivov na okolje ter podpiranje zmanjšanja emisij ogljika in njegovo odpornost proti podnebnim spremembam.

2.Države članice, kadar je to primerno za olajšanje razvoja območij pospeševanja:

(a)vsaj vsaka tri leta izvedejo in pregledajo celovito analizo potreb po energiji in njihovih vplivov na emisije toplogrednih plinov na sedanjih in prihodnjih območjih pospeševanja ter opredelijo potrebne zmogljivosti energetske infrastrukture za pravilno delovanje in razvoj projektov podatkovnih centrov na območjih pospeševanja. Taka analiza se izvede vsaj pri določanju območij pospeševanja v skladu z odstavkom 1;

(b)zagotovijo, da je v načrtih za razvoj omrežja, ki jih pripravijo operaterji prenosnih sistemov v skladu s členom 51 Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta in operaterji distribucijskih sistemov v skladu s členom 32 Direktive (EU) 2019/944, ustrezno upoštevana analiza, pripravljena v skladu s točko (c) tega odstavka, ob upoštevanju potenciala predhodnih naložb za zadovoljitev prihodnjih potreb sistema.

3.Nacionalni, regionalni in lokalni organi, pristojni za pripravo prostorskih in razvojnih načrtov, preučijo možnost, da bi v te načrte vključili določbe za razvoj projektov podatkovnih centrov, ki se izvajajo na območjih pospeševanja, in potrebne infrastrukture. Države članice zagotovijo, da so upravljavcem podatkovnih centrov na voljo vsi ustrezni podatki o prostorskem načrtovanju. Kadar so ti načrti predmet presoj v skladu z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in členom 6 Direktive 92/43/EGS, se ti presoji združita. Kadar je primerno, se v združeni presoji obravnava tudi vpliv na potencialno prizadeta vodna telesa iz Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

4.Države članice pri določanju območij pospeševanja zagotovijo sodelovanje in usklajevanje med vsemi ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi in subjekti, vključno z operaterji, kot so opredeljeni v členu 2, točka 29, Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta, operaterji prenosnih sistemov, kot so opredeljeni v členu 2, točka 35, Direktive (EU) 2019/944, in operaterji distribucijskih sistemov, kot so opredeljeni v členu 2, točka 29, Direktive (EU) 2019/944.

Člen 11
Pogoji v območjih pospeševanja

1.Države članice pri določanju zahtev glede trajnostnosti za podatkovne centre, vzpostavljene na območjih pospeševanja, uporabijo ključne kazalnike uspešnosti iz Priloge II, točke (a) do (n), k Delegirani uredbi (EU) 2024/1364 na podlagi Direktive (EU) 2023/1791.

2.Države članice zagotovijo, da se sredstva na območjih pospeševanja dodeljujejo in uporabljajo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter da ne prihaja do špekulativnih rezervacij ali praks omejevanja dostopa, ki bi lahko ovirale učinkovito konkurenco ali učinkovit razvoj ali uporabo teh območij.

Člen 12
Enotne informacijske točke

1.Operater podatkovnega centra ima pravico, da mu na zahtevo v celotnem življenjskem ciklu projekta podatkovnega centra na območju pospeševanja enotna informacijska točka pomaga v zvezi z vsemi dovoljenji, potrebnimi za vzpostavitev podatkovnega centra. V ta namen države članice določijo eno ali več enotnih informacijskih točk za operaterje podatkovnih centrov za projekte podatkovnih centrov na območjih pospeševanja. Države članice lahko v ta namen določijo enotno informacijsko točko, vzpostavljeno na podlagi Uredbe (EU) 2024/1309. Uporabljajo se tudi funkcije, postopki in mehanizmi, ki se uporabljajo za take enotne informacijske točke v skladu z Uredbo (EU) 2024/1309, vključno s tistimi, ki se nanašajo na digitalni dostop, upravno usklajevanje in reševanje sporov.

2.Vloga enotne informacijske točke lahko med drugim vključuje usklajevanje, olajševanje, spremljanje in izmenjavo informacij o postopku v zvezi z:

(a)prostorskim načrtovanjem in gradbenimi dovoljenji;

(b)okoljskimi presojami v skladu z Uredbo (EU) 2026/XXXX [o pospešitvi okoljskih presoj];

(c)dovoljenji v zvezi z odvzemom vode, izpustom odpadne vode ter uporabo in rekuperacijo toplote;

(d)skladnostjo z veljavnimi upravnimi obveznostmi in obveznostmi poročanja;

(e)obveščanjem javnosti, da bi se povečala javna podpora projektu podatkovnega centra, ter

(f)vlogami za priključitev na električno, toplotno ali komunikacijsko omrežje ali druga ustrezna omrežja.

3.Enotna informacijska točka pomaga oceniti, ali se projekt podatkovnega centra lahko šteje za strateški projekt v skladu s členom 14.

4.Pri zagotavljanju upravne podpore in pomoči iz tega člena enotna kontaktna točka posebno pozornost nameni MSP ter po potrebi vzpostavi namenski kanal za komunikacijo z MSP za dajanje smernic in odgovarjanje na vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe.

Člen 13
Olajšanje upravnih postopkov in postopkov izdaje dovoljenj

1.Projekti podatkovnih centrov, ki se izvajajo na območjih pospeševanja, se štejejo za strateške projekte v smislu člena 14 Uredbe (EU) 2026/XXX [o pospešitvi okoljskih presoj] in izkoriščajo nabor orodij iz Priloge k navedeni uredbi.

2.Države članice za vsako določeno območje pospeševanja pripravijo in izdajo skupno osnovno dovoljenje, s katerim odobrijo vzpostavitev podatkovnih centrov na tem območju pospeševanja. To skupno osnovno dovoljenje zajema dovoljenja in upravne odobritve, ki so potrebni za projekte podatkovnih centrov na območju pospeševanja, razen specifičnih dovoljenj za posamezne obrate.

3.Države članice pred izdajo skupnega osnovnega dovoljenja iz odstavka 2 izvedejo vse potrebne postopke in presoje, vključno z ustreznimi okoljskimi presojami, postopki načrtovanja in ocenami, ki se uporabljajo na ravni območja pospeševanja.

4.Podatkovni centri, vzpostavljeni na območjih pospeševanja, morajo pridobiti dodatna dovoljenja samo za dejavnosti, ki ne spadajo v skupno osnovno dovoljenje iz odstavka 2.

5.Države članice zagotovijo, da se upravne vloge, povezane z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem podatkovnih centrov, vzpostavljenih na območjih pospeševanja, obravnavajo učinkovito, pregledno in pravočasno. Postopek izdaje dovoljenj za projekte podatkovnih centrov, vzpostavljene na območjih pospeševanja za podatkovne centre, ne traja dlje od 12 mesecev od trenutka, ko je predložena celovita vloga. Navedeni rok ne posega v morebitne krajše roke, ki jih določijo države članice. Kadar tak status obstaja v nacionalnem pravu, se podatkovnim centrom dodeli status največjega možnega nacionalnega pomena in se jih kot take obravnava v postopkih izdaje dovoljenj. Ta odstavek se uporablja le, kadar tak status obstaja v nacionalnem pravu in ne ustvarja obveznosti za države članice, da uvedejo tak status.

Poglavje II
Strateški projekti

Oddelek 1
Določitev strateških projektov podatkovnega centra

Člen 14
Določitev strateških projektov podatkovnega centra

1.Komisija lahko s sklepom kot strateške določi projekte podatkovnega centra, izbrane z javnimi razpisi za prijavo interesa, ki izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril:

(a)projekt vzpostavlja in upravlja infrastrukturo, ki neposredno podpira in krepi bistvene funkcije javnega sektorja, vključno z raziskavami in izobraževanjem, zdravstvom ter javno varnostjo in zaščito;

(b)projekt vključuje zelo trajnostne ali inovativne značilnosti, vključno s tehnologijami in rešitvami, razvitimi v skladu z naslovom II;

(c)projekt prispeva k zanesljivosti, varnosti in stabilnosti elektroenergetskega omrežja ter potrebam elektroenergetskega sistema, kot jih oceni zadevni sistemski operater, zlasti za projekte, ki vključujejo kolokacijo velikih obratov za proizvodnjo in shranjevanje čiste energije;   

(d)projekt podpira vključevanje čipov, procesorjev in pospeševalnikov, strežnikov ali kvantnih računalnikov, zasnovanih in/ali proizvedenih v Uniji, v sisteme podatkovnega centra ali upravljanje objektov podatkovnega centra, s čimer se krepijo oskrbovalne verige Unije za polprevodnike, kvantne tehnologije in podatkovne centre ter prispeva k ciljem te uredbe in Uredbe (EU) 2023/1781;

(e)projekt obravnava veliko pomanjkanje računalniške zmogljivosti na območju, za katero je bilo ugotovljeno tako pomanjkanje v skladu s členom 15, in znatno prispeva k rasti, razvoju in spodbujanju lokalnega gospodarstva.

2.Vložnik v svojem predlogu zagotovi vse potrebne in ustrezne informacije, da dokaže, da projekt izpolnjuje ustrezna merila.

3.Trajanje določitve kot strateški projekt temelji na predvideni življenjski dobi projekta. Vložnik v predlog vključi informacije, potrebne za utemeljitev predvidene življenjske dobe projekta, na podlagi katerih se določi trajanje določitve kot strateški projekt.

4.Kadar Komisija ugotovi, da projekt, določen kot strateški projekt, ne izpolnjuje več ustreznih meril, ali kadar njegova določitev temelji na vlogi, ki vsebuje nepravilne informacije, ki vplivajo na skladnost z navedenimi merili, lahko s sklepom prekliče določitev navedenega projekta kot strateškega. Projekti, katerih določitev kot strateški projekt je bila preklicana, izgubijo vse pravice in obveznosti, povezane s statusom strateškega projekta v skladu s to uredbo.

Poglavje III
Spremljanje

Člen 15
Spremljanje vrzeli v zmogljivostih

1.Komisija za namene spremljanja napredka pri doseganju ciljev Sklepa (EU) 2022/2481 opredeli in spremlja:

(a)računalniško zmogljivost, ki je na voljo v Uniji, vključno z zmogljivostjo računalništva na robu;

(b)obseg povpraševanja po zmogljivostih podatkovnih centrov ter

(c)obseg vrzeli v zmogljivostih in nezadostno pokritih območij, ki bi jih Komisija lahko opredelila v sodelovanju z državami članicami in nato uporabila kot območja pospeševanja za uvedbo zmogljivosti podatkovnih centrov.

NASLOV IV
AVTONOMIJA

Poglavje I
Okvir za suverenost na področju računalništva v oblaku

Oddelek 1
Ravni zanesljivosti Unije

Člen 16
Področje uporabe

1.To poglavje vzpostavlja okvir Unije za suverenost na področju računalništva v oblaku, ki zajema štiri ravni zanesljivosti Unije, pri čemer so merila zanje, ki jih morajo ponudniki storitev računalništva v oblaku izpolnjevati, da bi subjektom Unije in organom javnega sektorja zagotavljali svoje storitve računalništva v oblaku, določena v Prilogi II.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za spremembo ravni zanesljivosti Unije iz Priloge II in dokazil iz Priloge III.

3.Da bi Komisija zagotovila, da sta prilogi II in III posodobljeni glede na nov pravni ali tehnični razvoj, ju pregleda najmanj vsakih 18 mesecev. 

Člen 17
Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku

1.Ponudnik storitev računalništva v oblaku, ki si želi priznanje, da zagotavlja raven zanesljivosti Unije, vloži vlogo za priznanje pri pristojnem nacionalnem organu v državi sedeža. Ponudnik storitev računalništva v oblaku vlogi za priznanje doda vsa ustrezna dokazila, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 3 ali 4.

2.Pristojni organ v državi sedeža je pristojni nacionalni organ za ocenjevanje. Pristojni nacionalni organ za ocenjevanje, ki je prejel vlogo za priznanje kandidata, lahko po potrebi enega ali več pristojnih organov drugih držav članic zaprosi za sodelovanje v postopku za priznanje kandidata v skladu s tem členom. Nacionalni organ, ki prejme prošnjo za sodelovanje, v 15 dneh od prejema bodisi potrdi, da se strinja s sodelovanjem s pristojnim nacionalnim organom za ocenjevanje, bodisi prošnjo zavrne.

3.Za raven zanesljivosti Unije 1 kandidat za ponudnika storitev računalništva v oblaku pristojnemu nacionalnemu organu za ocenjevanje predloži izjavo EU o skladnosti iz člena 19(2) in vse potrebne dokaze.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se izjava EU o skladnosti, ki jo v skladu s členom 19(2) izdajo ponudniki storitev računalništva v oblaku, ki so MSP, neposredno in samodejno prizna v vseh državah članicah, ne da bi jo moral predhodno priznati pristojni nacionalni organ za ocenjevanje.

4.Za ravni zanesljivosti Unije 2, 3 in 4 kandidat za ponudnika storitev računalništva v oblaku pristojnemu nacionalnemu organu za ocenjevanje predloži revizijsko poročilo, „pozitivno“ revizijsko mnenje iz člena 20 in vse dokaze, predložene revizijski organizaciji med revizijskim postopkom.

5.Pristojni nacionalni organ za ocenjevanje v 60 dneh po sprejetju vloge v skladu z odstavkom 1 oceni dokaze, predložene v skladu z odstavkom 3 ali 4, ter:

(a)pripravi osnutek sklepa o priznanju in čim prej uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic o 60-dnevnem obdobju pregleda, da bi potrdil nameravano priznanje storitve računalništva v oblaku po vsej Uniji kot storitve, ki zagotavlja ustrezno raven zanesljivosti Unije. Uradno obvestilo pristojnim organom drugih držav članic o obdobju pregleda vključuje dokaze iz odstavka 3 ali 4; ali

(b)kadar predloženi dokazi ne zadostujejo, da bi lahko pristojni organ za ocenjevanje priznal storitev računalništva v oblaku, od vložnika lahko zahteva dodatne informacije in tudi, naj jih predloži v določenem roku. Obdobje 60 dni iz tega odstavka se prekine od dneva izdaje zahtevka do dneva prejema informacij. Prekinitev skupno ne presega 30 dni, razen če je to upravičeno zaradi narave zahtevanih podatkov ali izrednih okoliščin; ali

(c)zavrne zahtevo za priznanje. Preden pristojni organ za ocenjevanje zavrne zahtevo za priznanje, kandidatu za ponudnika storitev računalništva v oblaku omogoči, da v 30 dneh predloži pisne pripombe na ugotovitve ocenjevanja. Pristojni organ za ocenjevanje te pripombe ustrezno upošteva pri zaključnemu sklepu.

6.V obdobju pregleda iz odstavka 5, točka (a), lahko pristojni nacionalni organ druge države članice pristojnemu nacionalnemu organu za ocenjevanje predloži utemeljen ugovor ali zahtevo za pojasnilo, če meni, da osnutek odločitve o priznanju ni v skladu z veljavno ravnjo zanesljivosti Unije iz Priloge II.

7.Če v roku za pregled iz odstavka 5, točka (a), ni predložen utemeljen ugovor ali zahteva za pojasnilo, se šteje, da so ugotovitve pristojnega nacionalnega organa za ocenjevanje sprejete v vseh državah članicah, pristojni nacionalni organ za ocenjevanje sprejme odločitev o priznanju, revidirana storitev pa se prizna po vsej Uniji na ustrezni ravni zanesljivosti Unije.

8.Kadar se zahteva za pojasnilo predloži v obdobju pregleda iz odstavka 5, točka (a), pristojni nacionalni organ za ocenjevanje ustrezno upošteva tako zahtevo in po potrebi od vložnika zahteva nove informacije v skladu z odstavkom 5, točka (b), ali potrdi ali spremeni svoj prvotni osnutek odločitve. Če pristojni organ, ki je predložil zahtevo, ni zadovoljen, lahko vloži utemeljen ugovor.

9.Kadar se utemeljen ugovor predloži v roku za pregled iz odstavka 5, točka (a), ali po postopku iz odstavka 8, pristojni nacionalni organ za ocenjevanje oceni ugovor in bodisi ohrani bodisi prekliče svoj prvotni osnutek odločitve. Pristojni nacionalni organ za ocenjevanje obvesti pristojne organe drugih držav članic v 15 dneh po koncu pregleda iz odstavka 5, točka (a), ali v 15 dneh po prejemu utemeljenega ugovora v skladu s postopkom iz odstavka 8, kot je ustrezno.

10.Če namerava pristojni nacionalni organ za ocenjevanje ohraniti svoj osnutek odločitve, lahko zadevni pristojni nacionalni organ zadevo predloži Komisiji. Komisija oceni predložitev in lahko od zadevnih pristojnih nacionalnih organov zahteva informacije. Komisija sprejme zavezujočo odločitev o tem, ali lahko pristojni nacionalni organ za ocenjevanje sprejme odločitev o priznanju.

11.Pristojni nacionalni organ za ocenjevanje lahko prekliče svoje priznanje, če ugotovi, da je ponudnik storitev računalništva v oblaku, čigar storitev je bila po vsej Uniji priznana kot storitev, ki zagotavlja določeno raven zanesljivosti Unije, namerno ali iz malomarnosti predložil netočne ali zavajajoče informacije.

12.Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi s praktičnimi ureditvami za postopke iz tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

13.Komisija lahko za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene v skladu z odstavkom 10, zahteva, da pristojni nacionalni organi v državi sedeža čim prej in v razumnem roku zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z zadevnim ponudnikom storitev računalništva v oblaku in vlogo za priznanje.

14.Komisija pri pošiljanju zahteve po informacijah navede namen zahteve, opredeli, katere informacije zahteva, in določi rok, v katerem se ji morajo informacije zagotoviti.

Člen 18
Pridružene tretje države

1.Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme sklepe, v katerih opredeli tretje države, za katere velja, da se ponudniki storitev računalništva v oblaku, ki so pod nadzorom te tretje države, ali pravni subjekt s sedežem v tej tretji državi lahko revidirajo glede na merila za raven zanesljivosti Unije 3 v skladu s Prilogo II, če ta tretja država izpolnjuje naslednja kumulativna merila:

(a)zanjo velja ustrezen sklep o ustreznosti, sprejet na podlagi člena 45 Uredbe (EU) 2016/679;

(b)nima vzpostavljenih ukrepov, ki bi ji omogočali izvajanje nadzora nad ponudnikom storitev računalništva v oblaku na način, ki bi bil v nasprotju z zahtevami za zakonit dostop do neosebnih podatkov iz člena 32(2) in (3) Uredbe (EU) 2023/2854;

(c)nima vzpostavljenih ukrepov, s katerimi bi ponudnika storitev računalništva v oblaku prisilila, da poslabša ali prekine neprekinjenost ali zagotavljanje storitev. Prav tako nima vzpostavljenih ukrepov, ki bi ponudnika storitev računalništva v oblaku zavezovali k izvajanju, izvrševanju, uveljavljanju ali upoštevanju omejevalnih ukrepov, kot so režimi sankcij, embargi ali drugi enakovredni pravni ali upravni ukrepi, razen če so ti posebni ukrepi legitimni v skladu z nacionalnim pravom držav članic ali pravom Unije;

(d)nima vzpostavljenih ukrepov, ki bi ovirali zagotavljanje najsodobnejših tehnologij in storitev s strani ponudnika storitev računalništva v oblaku;

(e)ohranja odprt trg za storitve računalništva v oblaku v Uniji ter

(f)zagotavlja enakovredne ravni dostopa do postopkov javnega naročanja za storitve računalništva v oblaku, ki so pod nadzorom države članice Unije ali subjekta ali pravnega subjekta s sedežem v Uniji.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

2.Kadar razpoložljive informacije pokažejo, da tretja država ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 1, Komisija razveljavi, spremeni ali začasno prekliče sklep iz odstavka 1.

3.Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam tretjih držav, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1, in držav, ki teh zahtev ne izpolnjujejo več.

Oddelek 2
Postopki ocenjevanja skladnosti

Člen 19
Samoocenjevanje skladnosti

1.Ponudniki storitev računalništva v oblaku, ki zaprosijo za priznanje v skladu s členom 17 o ponujanju ravni zanesljivosti Unije 1, izvedejo samooceno skladnosti z merili za raven zanesljivosti 1 Unije iz Priloge II.

2.Po samooceni iz odstavka 1 ponudnik storitev računalništva v oblaku izda izjavo EU o skladnosti, v kateri navede, da je bila dokazana skladnost z merili za raven zanesljivosti Unije 1. Ponudnik storitev računalništva v oblaku z izdajo take izjave prevzame odgovornost za skladnost storitve računalništva v oblaku z merili za raven zanesljivosti Unije 1 iz Priloge II.

3.Ponudnik storitev računalništva v oblaku izjavo EU o skladnosti javno objavi.

Oddelek 3
Revizije, ki jih izvedejo neodvisne tretje strani

Člen 20
Neodvisna revizija

1.Ponudniki storitev računalništva v oblaku, ki zaprosijo za priznanje v skladu s členom 17 o ponujanju ravni zanesljivosti Unije 2, 3 ali 4, na lastne stroške opravijo revizije, ki jih izvedejo neodvisne tretje strani, da pridobijo revizijsko poročilo in revizijsko mnenje revizijske organizacije. Revidirani ponudnik, ki je v revizijskem postopku na višji ravni zanesljivosti Unije, izpolnjuje vsa veljavna kumulativna merila iz Priloge II, ki se uporabljajo za nižje ravni zanesljivosti Unije. Neizpolnjevanje katere koli zahteve nižje ravni zanesljivosti izključuje skladnost z višjimi ravnmi zanesljivosti Unije.

2.Revidirani ponudniki sodelujejo z revizijskimi organizacijami in jim zagotovijo pomoč, potrebno za uspešno, učinkovito in pravočasno izvedbo teh revizij, tudi tako, da jim omogočijo dostop do vseh ustreznih podatkov in prostorov ter odgovorijo na ustna ali pisna vprašanja. Izvajanja revizije ne ovirajo, nanj ne vplivajo neupravičeno in ga ne spodkopavajo.

3.Revizijske organizacije zagotovijo ustrezno raven zaupnosti in poslovne skrivnosti v zvezi z informacijami, pridobljenimi od revidiranih ponudnikov in tretjih oseb v okviru revizij, tudi po njihovem zaključku. Ta zahteva ne vpliva negativno na izvajanje revizij in drugih določb te uredbe. V skladu s členom 23 revizijska organizacija izmenjuje le informacije, ki so potrebne za namene poročanja in ne vključujejo nobenih informacij, ki bi se lahko razumno štele za zaupne.

4.Revizije iz odstavka 1 izvajajo revizijske organizacije, ki:

(a)so neodvisne od zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku in vseh pravnih oseb, povezanih s tem ponudnikom, ter z njimi niso v nikakršnem nasprotju interesov, pri čemer zlasti velja naslednje:

i. v 12 mesecih pred začetkom revizije jim niso zagotavljale nerevizijskih storitev v zvezi z revidiranimi zadevami in zavezale so se, da jim v 12 mesecih po zaključku revizije ne bodo zagotavljale takih storitev;

ii. v desetletnem obdobju pred začetkom revizije jim niso zagotavljale revizijskih storitev v skladu s tem členom ter

iii. revizije ne opravljajo v zameno za plačila, ki so odvisna od rezultata revizije;

(b)imajo dokazano strokovno znanje, tehnične kompetence in zmogljivosti na področju revizije storitev računalništva v oblaku ter

(c)so dokazano objektivne in upoštevajo poklicno etiko, ki temelji zlasti na spoštovanju kodeksov ravnanja ali ustreznih standardov.

5.Revizijske organizacije za vsako od izvedenih revizij pripravijo revizijsko poročilo. To poročilo vsebuje pisno utemeljitev in vključuje vsaj:

(a)ime, naslov in kontaktno točko revidiranega ponudnika ter zajeto obdobje;

(b)ime in naslov revizijske organizacije ali organizacij;

(c)izjavo o interesih;

(d)opis posameznih revidiranih vidikov in uporabljene metodologije;

(e)opis in povzetek glavnih ugotovitev revizije;

(f)seznam tretjih oseb, s katerimi je bilo v okviru revizije opravljeno posvetovanje;

(g)„pozitivno“ ali „negativno“ revizijsko mnenje in vse informacije o tem, ali revidirana storitev revidiranega ponudnika izpolnjuje veljavna revizijska merila za raven zanesljivosti Unije 2, 3 ali 4 v skladu s Prilogo II;

(h)kadar je revizijsko mnenje „negativno“, operativna priporočila glede specifičnih ukrepov za zagotovitev skladnosti in priporočeni časovni okvir za zagotovitev skladnosti;

(i)kadar je revizijsko mnenje „pozitivno“, raven zanesljivosti Unije, ki jo je treba priznati v skladu s členom 17 in ki se izda revidirani storitvi revidiranega ponudnika v skladu z veljavnimi merili iz Priloge II.

6.Kadar revizijska organizacija ni mogla opraviti revizije določenih vidikov ali predložiti revizijskega mnenja na podlagi svojih preiskav, revizijsko poročilo vključuje obrazložitev okoliščin in razlogov, zakaj teh vidikov ni bilo mogoče revizijsko pregledati.

7.Revizijska organizacija lahko prekliče svoje revizijsko poročilo in revizijsko mnenje, če je revidirani ponudnik namerno ali iz malomarnosti predložil netočne ali zavajajoče revizijske dokaze.

8.Revidirani ponudnik revizijsko poročilo in povezano „pozitivno“ revizijsko mnenje letno predloži v pregled isti ali drugi revizijski organizaciji, ki oceni nadaljnjo skladnost revidirane storitve z veljavnimi merili iz Priloge II. Revizijska organizacija lahko na podlagi letnega pregleda potrdi, posodobi ali prekliče začetno revizijsko poročilo in revizijsko mnenje.

9.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o izvajanju revizij postopkovnih korakov, pravil za revizijske organizacije in njihove tehnične kompetence, revizijskih metodologij ter predlog za revizijska poročila.

Člen 21
Vsebina in kakovost revizijskih dokazov

1.Revizijska organizacija za pripravo revizijskega poročila in revizijskega mnenja oceni skladnost revidirane storitve z merili iz Priloge II na podlagi revizijskih dokazov iz Priloge III. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za spremembo Priloge III z določitvijo potrebnih dokazov za oceno revizijskih meril iz Priloge II.

2.Revizijski dokazi so:

(a)ustrezni in zadostni, da lahko revizijska organizacija pripravi revizijsko poročilo in predloži revizijsko mnenje, ter

(b)zanesljivi v skladu s strokovno presojo in skrbnostjo revizijske organizacije.

Člen 22
Centralni register storitev računalništva v oblaku

1.Komisija vzpostavi in vzdržuje namenski register storitev računalništva v oblaku, priznanih v skladu s členom 17 (v nadaljnjem besedilu: centralni register).

2.Pristojni nacionalni organ v državi sedeža, ki je priznal storitev računalništva v oblaku v skladu s členom 17, registrira storitev računalništva v oblaku v centralnem registru.

3.Preklic revizijskega poročila in revizijskega mnenja revizijske organizacije ali preklic priznanja s strani pristojnega organa se objavi v centralnem registru in tam ostane na voljo pet let.

4.Centralni register je javno dostopen na namenskem in lahko dostopnem spletnem mestu, Komisija in pristojni nacionalni organi v državi sedeža pa ga redno posodabljajo.

Člen 23
Obveznosti glede preglednosti 

1.Priznani ponudnik storitev računalništva v oblaku takoj, ko izve za kakršne koli informacije ali pomembne spremembe okoliščin, ki bi lahko vplivale na revizijsko poročilo in „pozitivno“ mnenje v skladu s členom 20 ali priznanje v skladu s členom 17, o tem čim prej uradno obvesti revizijsko organizacijo in pristojni nacionalni organ v državi sedeža.

2.Revizijska organizacija na podlagi uradnega obvestila iz odstavka 1 oceni, ali je treba revizijsko poročilo ali revizijsko mnenje spremeniti ali preklicati. Kadar revizijska organizacija spremeni ali prekliče revizijsko poročilo ali revizijsko mnenje, o tem čim prej uradno obvesti pristojni nacionalni organ v državi sedeža.

3.Pristojni nacionalni organ v državi sedeža na podlagi uradnega obvestila iz odstavka 1 ali 2 oceni, ali je treba njegovo priznanje spremeniti ali preklicati. Kadar pristojni nacionalni organ v državi sedeža spremeni ali prekliče priznanje storitve računalništva v oblaku, o tem čim prej uradno obvesti pristojne nacionalne organe drugih držav članic in Komisijo.

Člen 24
Kazni in nadomestila

1.Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve tega poglavja s strani ponudnikov storitev računalništva v oblaku v njihovi pristojnosti, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvršujejo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih čim prej uradno obvestijo Komisijo in jo uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2.Države članice pri nalaganju kazni za kršitve te uredbe upoštevajo naslednja neizčrpna merila:

(a)naravo, težo, obseg in trajanje kršitve;

(b)morebitne ukrepe, ki jih je kršitelj sprejel za ublažitev ali odpravo škode, povzročene s kršitvijo;

(c)morebitne predhodne kršitve kršitelja;

(d)pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih je kršitelj pridobil s kršitvijo, če je take koristi ali izgube mogoče zanesljivo ugotoviti;

(e)morebiten drug oteževalni ali olajševalni dejavnik v zvezi z okoliščinami primera ter

(f)letni promet kršitelja v preteklem proračunskem letu v Uniji.

3.Prejemniki storitev računalništva v oblaku imajo pravico, da od ponudnikov storitev računalništva v oblaku v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom zahtevajo nadomestilo v zvezi s kakršno koli škodo ali izgubo, ki so jo utrpeli, ker so ponudniki kršili obveznosti iz tega poglavja.

Oddelek 4
Pristojni nacionalni organi

Člen 25
Pristojni nacionalni organi

1.Države članice do [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe plus eno leto] imenujejo enega ali več pristojnih nacionalnih organov, odgovornih za izvrševanje tega poglavja. V ta namen lahko države članice imenujejo obstoječe organe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi).

2.Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih pristojnih organov ter njihovih nalogah in pooblastilih. Komisija vodi javni register teh organov.

3.Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi nepristransko, pregledno in pravočasno opravljajo svoje naloge na podlagi te uredbe. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi vse potrebne vire za opravljanje svojih nalog, vključno z zadostnimi tehničnimi, finančnimi in človeškimi viri za ustrezen nadzor vseh ponudnikov storitve računalništva v oblaku v njihovi pristojnosti.

4.Država članica, v kateri ima ponudnik storitev računalništva v oblaku glavni ali statutarni sedež, s katerega se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor, ima izključno pristojnost za izvrševanje tega poglavja.

Člen 26
Pooblastila nacionalnih pristojnih organov

1.Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 17, imajo pristojni organi v državi sedeža naslednja preiskovalna pooblastila:

(a)pooblastilo, da od vsakega ponudnika storitev računalništva v oblaku in vseh drugih oseb, ki delujejo za namene, povezane z njihovo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, za katere se lahko razumno pričakuje, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z revizijskimi organizacijami, zahtevajo, da čim prej zagotovijo te informacije;

(b)pooblastilo, da z namenom preučitve, zasega, odvzema ali pridobitve izvodov informacij v zvezi z domnevno kršitvijo v kakršni koli obliki, ne glede na pomnilniški medij, izvajajo inšpekcijske preglede v vseh prostorih, ki jih navedeni ponudniki ali navedene osebe uporabljajo za namene, povezane z njihovo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, ali da od pravosodnega organa v njihovi državi članici zahtevajo odredbo takšnih inšpekcijskih pregledov ali da izvajanje takšnih inšpekcijskih pregledov zahtevajo od drugih javnih organov, ter

(c)pooblastilo, da od katerega koli člana osebja ali predstavnika navedenih ponudnikov ali oseb zahtevajo pojasnila v zvezi s kakršnimi koli informacijami, povezanimi z domnevno kršitvijo, in da z njihovim soglasjem zabeležijo njihove odgovore s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

2.Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 17, imajo nacionalni pristojni organi v državi sedeža naslednja izvršilna pooblastila:

(a)pooblastilo, da odredijo prenehanje kršitev in po potrebi naložijo popravne ukrepe, sorazmerne s kršitvijo in potrebne za učinkovito ustavitev kršitve, ali da to zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(b)pooblastilo, da naložijo globe zaradi neizpolnjevanja te uredbe, vključno s kakršno koli preiskovalno odredbo, izdano na podlagi odstavka 1, ali da to zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici, ter

(c)pooblastilo, da v skladu s členom 24 naložijo periodično denarno kazen za zagotovitev ustavitve kršitve v skladu z odredbo, izdano na podlagi točke (a), ali za neizpolnitev morebitnih preiskovalnih odredb, izdanih na podlagi odstavka 1, ali da naložitev periodične denarne kazni zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

3.Ukrepi, ki jih pristojni nacionalni organi v državi sedeža sprejmejo pri izvajanju svojih pooblastil iz odstavkov 1 in 2, so učinkoviti, odvračilni in sorazmerni, pri njih pa se upoštevajo zlasti narava, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ali domnevne kršitve, na katero se nanašajo, kadar je ustrezno pa tudi ekonomska, tehnična in operativna zmogljivost zadevnega ponudnika storitev.

4.Države članice določijo specifična pravila in postopke za izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 1 in 2 ter zagotovijo, da za vsako izvajanje navedenih pooblastil veljajo ustrezni zaščitni ukrepi na podlagi veljavnega nacionalnega prava v skladu s splošnimi načeli prava Unije. Navedeni ukrepi se sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.

Oddelek 5
Vzajemna pomoč in sodelovanje

Člen 27
Medsebojna pomoč

1.Pristojni organi in Komisija tesno sodelujejo in si medsebojno pomagajo pri dosledni in učinkoviti uporabi tega poglavja. Medsebojna pomoč vključuje izmenjavo informacij.

2.Pristojni organ lahko od drugih pristojnih organov zahteva, da zagotovijo specifične informacije, ki jih imajo v zvezi z določenim ponudnikom storitev računalništva v oblaku, da bi izvedel svoja preiskovalna pooblastila iz člena 26 v zvezi s specifičnimi informacijami, ki se nahajajo v njihovi državi članici. Po potrebi lahko pristojni organ, ki prejme zahtevo, vključi druge pristojne organe ali druge javne organe zadevne države članice.

3.Pristojni organ, ki prejme zahtevo v skladu z odstavkom 2, izpolni tako zahtevo in čim prej ter ne pozneje kot dva meseca po prejemu zahteve, razen če je to ustrezno utemeljeno, obvesti pristojni organ v državi sedeža o sprejetih ukrepih.

Člen 28
Čezmejno sodelovanje

1.Kadar pristojni organ namembne države utemeljeno sumi, da ponudnik storitev računalništva v oblaku ne izpolnjuje več zahteve iz Priloge II k tej uredbi, lahko od pristojnega organa v državi sedeža zahteva, da oceni zadevo ter sprejme potrebne preiskovalne in izvršilne ukrepe za zagotovitev skladnosti.

2.Komisija lahko od pristojnega organa iz člena 25 prav tako zahteva, da oceni zadevo ter sprejme potrebne preiskovalne in izvršilne ukrepe za zagotovitev skladnosti.

3.Zahteve v skladu z odstavkom 1 ali 2 se ustrezno utemeljijo, pristojni organ v državi sedeža pa jih ustrezno upošteva. Kadar pristojni organ v državi sedeža meni, da predložene informacije niso zadostne, lahko zahteva dodatne informacije. Obdobje iz odstavka 4 se prekine do predložitve navedenih dodatnih informacij.

4.Pristojni organ v državi sedeža čim prej, vsekakor pa najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve na podlagi odstavka 1 ali 2 pristojnemu organu, ki je poslal zahtevo, in Komisiji sporoči oceno domnevne kršitve ter pojasnilo vseh povezanih sprejetih ali načrtovanih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Poglavje II
Ukrepi na strani povpraševanja

Oddelek 1
Javna naročila

Člen 29
Ocene tveganja 

1.Države članice in subjekti Unije do [datuma začetka veljavnosti te uredbe plus eno leto] in nato vsaki dve leti ali po potrebi izvedejo ocene tveganja, v katerih:

(a)opredelijo dejavnosti javnega sektorja, ki uporabljajo ali bodo uporabljale storitve računalništva v oblaku in prispevajo k ohranjanju javnega reda v sektorjih iz Priloge I ali II k Direktivi (EU) 2022/2555 in na področjih nacionalne varnosti, notranje varnosti, upravljanja zunanjih meja, obrambe, pravosodja ali preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj, ter

(b)določijo, katera od ravni zanesljivosti Unije 2, 3 ali 4 iz Priloge II k tej uredbi je ustrezna za opredeljene dejavnosti javnega sektorja.

Kadar si subjekti Unije in države članice delijo odgovornosti v zvezi z dejavnostmi javnega sektorja, po potrebi razmislijo o skupni izvedbi ustrezne ocene ali ocen tveganja.

2.Države članice in subjekti Unije pri izvajanju ocen tveganja upoštevajo vsaj naslednje vidike:

(a)občutljivost, kritičnost in razsežnost obdelanih neosebnih podatkov, vključno z morebitnim vplivom na javni red ter naravo, obsegom, okoliščinami in namenom obdelave osebnih podatkov, ter tveganja različnih verjetnosti in resnosti za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(b)tveganje in posledični vpliv nezakonitega dostopa tretje države ali pravnega subjekta s sedežem v tretji državi do takih podatkov na javni red v skladu s pravom Unije ter

(c)tveganje in posledični vpliv morebitnih motenj v storitvah na javni red.

3.Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 46(2) določi metodologijo in predloge, ki se uporabljajo, ter elemente, ki jih morajo države članice in subjekti Unije upoštevati pri izvajanju ocen tveganja iz odstavka 1. Metodologija določa, kako države članice uporabljajo najvišjo raven zanesljivosti za najbolj kritične dejavnosti javnega sektorja, med drugim za obrambo.

4.Države članice v treh mesecih po izvedbi ocen tveganja iz odstavka 1 Komisiji predložijo rezultate teh ocen tveganja in navedejo, kje odstopajo od izvedbenih aktov iz odstavka 3.

5.Če Komisija po pregledu rezultatov ocen tveganja države članice ugotovi, da raven zanesljivosti Unije, opredeljena za dejavnost javnega sektorja v oceni tveganja, ni ustrezna ali ne obravnava ustrezno pomislekov glede javnega reda, lahko sprejme izvedbene akte v skladu s členom 46(2), s katerimi določi potrebne ravni zanesljivosti Unije za dejavnost javnega sektorja.

6.Kadar ocena tveganja zahteva migracijo na drugo storitev računalništva v oblaku, jo država članica ali subjekt Unije izvede v razumnem prehodnem obdobju, ki ni daljše od 12 mesecev, pri čemer upošteva tehnično izvedljivost, neprekinjenost storitve in zahteve glede prenosljivosti podatkov, ki veljajo za tako migracijo.

7.Države članice sodelujejo med seboj in s Komisijo prek vzpostavljenih mehanizmov za skladnost ter spodbujajo sodelovanje in učinkovito izmenjavo informacij in najboljših praks.

8.Za namene odstavka 3 se na Komisijo prenese pooblastilo, da od ponudnikov storitev računalništva v oblaku zahteva vse potrebne informacije.

9.Države članice in subjekti Unije v svojih ocenah tveganja preučijo, ali je za javno naročanje storitev računalništva v oblaku primerna večdobaviteljska ali večoblačna strategija.

Člen 30
Javna naročila 

1.Ta člen se uporablja za javne naročnike, ki naročajo storitve računalništva v oblaku za izključno uporabo. Brez poseganja v člen 136 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se ta člen uporablja tudi za subjekte Unije, ki naročajo storitve računalništva v oblaku za izključno uporabo.

2.Subjekti Unije in organi javnega sektorja, za katerih dejavnosti javnega sektorja na podlagi ocene tveganja iz člena 29(1) ni bilo ugotovljeno, da prispevajo k ohranjanju javnega reda, uporabljajo storitve računalništva v oblaku, ki jim je bila v skladu s členom 17 priznana raven zanesljivosti Unije 1.

3.Javni naročniki, vključno s subjekti, ki delujejo v njihovem imenu, za katerih dejavnosti je bilo ugotovljeno, da prispevajo k ohranjanju javnega reda na podlagi člena 29(1) v sektorjih iz Priloge I ali II k Direktivi (EU) 2022/2555 in na področjih nacionalne varnosti, notranje varnosti, upravljanja zunanjih meja, obrambe, pravosodja ali preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj, naročajo le storitve računalništva v oblaku, ki jim je bila priznana raven zanesljivosti Unije 2, 3 ali 4.

4.Javni naročniki se lahko z odstopanjem od odstavka 2 ali 3 izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih odločijo, da ne bodo naročili storitev računalništva v oblaku, ki jim je bila priznana raven zanesljivosti Unije 1, 2, 3 ali 4, kadar velja ena ali več naslednjih okoliščin:

(a)predmeta ponudbe ni mogoče zagotoviti s priznanimi storitvami računalništva v oblaku, ki so na voljo v centralnem registru iz člena 22, prav tako ni ustrezne ali razumne alternativne ali primerljive storitve računalništva v oblaku ter taka odsotnost ni posledica umetnega omejevanja parametrov postopka javnega naročanja;

(b)javni naročnik je v prejšnjem letu začel podoben postopek javnega naročanja, vendar ni prejel nobene ustrezne ponudbe ali ustreznih udeležencev;

(a)uporaba zahtev iz te uredbe bi od javnega naročnika zahtevala, da storitve naroča z nesorazmernimi stroški.

Oddelek 2
Subjekti zasebnega sektorja

Člen 31
Ocene učinka

1.Subjekti iz Priloge I k Direktivi (EU) 2022/2555, ki niso organi javnega sektorja, lahko izvajajo podobne ocene, kot so tiste iz člena 29.

2.Komisija lahko izda smernice o metodologiji za izvajanje ocen učinka na podlagi tega člena in morebitnih blažilnih ukrepih, ki jih sprejmejo subjekti zasebnega sektorja, ki delujejo v visoko kritičnih sektorjih.

3.Kadar Komisija zaradi posebnih okoliščin in kadar je to ustrezno utemeljeno ter v posvetovanju z državami članicami sklene, da je za subjekte, ki niso organi javnega sektorja in delujejo v visoko kritičnih sektorjih, potrebna ocena učinka, lahko sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe v skladu s členom 45, v katerih določi potrebo po taki oceni učinka in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih sprejmejo ti subjekti, ki niso organi javnega sektorja.

Oddelek 3
Drugi ukrepi v zvezi z javnim naročanjem

Člen 32
Dodana vrednost Unije

1.Javni naročniki v postopke javnega naročanja inovativnih storitev računalništva v oblaku in sistemov UI v okviru ocene kakovosti ponudbe vključijo necenovna merila za oddajo javnega naročila, ki jim omogočajo oceno prispevka ponudnika k razvoju evropskega ekosistema računalništva v oblaku in UI.

2.Javni naročniki pri uporabi necenovnih meril za oddajo javnega naročila iz odstavka 1 zagotovijo, da za ta merila velja naslednje:

(a)povezana so s predmetom naročila;

(b)javnemu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire;

(c)so izrecno določena v dokumentih v zvezi z oddajo javnega naročila ali obvestilu o javnem naročilu;

(d)so pomožna in niso odločilna pri oddaji javnega naročila.

3.Necenovna merila za oddajo javnega naročila iz odstavka 1 javnim naročnikom brez poseganja v njihovo diskrecijsko pravico, da uporabijo dodatna merila, omogočajo, da ocenijo, v kolikšni meri:

(a)ponudnik prispeva h krepitvi dobavne verige digitalne tehnologije v Uniji, vključno z uporabo programske ali strojne opreme, zasnovane ali proizvedene v Uniji;

(b)ponudnik vključuje tehnologije, razvite v Uniji, vključno z rezultati raziskav in razvoja, ki izhajajo iz raziskovalnih in razvojnih programov, ki jih financira Unija, ter uporablja orodja, razvita v Uniji, kot so standardi, specifikacije, programska oprema, modeli ali druga tehnologija;

(c)inovacije, potrebne za zagotavljanje storitve, prispevajo h krepitvi zanesljivosti oskrbe ter razvoju evropskega ekosistema računalništva v oblaku in UI;

(d)se storitev zagotavlja, v največji možni meri kar zadeva razpoložljivost na trgu in tehnične zahteve, s kritičnimi sestavnimi deli strojne opreme za računalništvo, shranjevanje in omrežja, ki so bili zasnovani in/ali proizvedeni v Uniji, ali, kadar to ni izvedljivo, s sestavnimi deli strojne opreme iz tretje države, ki prispeva h krepitvi zanesljivosti oskrbe in razvoju evropskega ekosistema računalništva v oblaku in UI.

Člen 33
Spremljanje javnega naročanja inovativnih rešitev na področju računalništva v oblaku in UI 

1.Države članice spremljajo uporabo javnega naročanja inovativnih rešitev na področju storitev računalništva v oblaku in sistemov UI ter o tem poročajo.

2.Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se spremljanje in poročanje iz odstavka 1 dejavno uporabljata za prepoznavanje ovir za sodelovanje MSP v postopkih javnega naročanja, izboljšanje dostopa MSP do trgov javnega naročanja, podpiranje oblikovanja poenostavljenih, sorazmernih in MSP prijaznih strategij javnega naročanja, po potrebi vključno z razdelitvijo na sklope, spodbujanje sodelovanja MSP v postopku inovacij, predvidenem v Direktivi 2014/24/EU, ter predkomercialno naročanje storitev računalništva v oblaku in sistemov UI.

3.Države članice na podlagi spremljanja iz odstavka 1 Komisiji vsako leto sporočijo naslednje informacije:

(a)velikost gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri takem javnem naročilu;

(b)trende udeležbe MSP, vključno s številom naročil, oddanih MSP, njihovim deležem skupne vrednosti naročila, izraženim v odstotkih, in deležem čezmejne udeležbe MSP, če je na voljo, ter

(c)ukrepe, sprejete za izboljšanje dostopa MSP do postopkov javnega naročanja.

4.Države članice si prizadevajo, da se vsaj 25 % njihovih javnih naročil za storitve računalništva v oblaku in sisteme UI odda inovativnim MSP. Države članice v svoje nacionalne strategije iz člena 7 vključijo načrte o tem, kako nameravajo doseči navedeni cilj.

5.Subjekti Unije in javni naročniki spodbujajo:

(a)predhodno preverjanje trga;

(b)povezovanje javnih kupcev in inovativnih rešitev, ki jih zagotavljajo evropska MSP in zagonska podjetja, ter

(c)razvoj klavzul v javnih naročilih, ki so ugodne za inovativna MSP.

Poglavje III
Evropska zveza oblakov javnega sektorja

Člen 34
Ustanovitev evropske zveze oblakov javnega sektorja

1.Ustanovi se evropska zveza oblakov javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: zveza EuroCloud). V zvezi EuroCloud lahko prostovoljno sodelujejo subjekti Unije in organi javnega sektorja. Subjekti Unije in organi javnega sektorja lahko Komisijo zaprosijo, naj se pridruži zvezi EuroCloud.

2.Zveza EuroCloud olajšuje souporabo storitev podatkovnih centrov javnega sektorja in storitev računalništva v oblaku med subjekti Unije in organi javnega sektorja pod pogoji iz členov 35 in 36.

3.Komisija vzpostavi platformo za zvezo EuroCloud, ki zagotavlja vsaj:

(a)katalog z informacijami o razpoložljivih storitvah podatkovnih centrov javnega sektorja in storitvah računalništva v oblaku ter

(b)storitveno platformo za izmenjavo in usklajevanje računalniških, pomnilniških in omrežnih virov in storitev.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev postopka za sodelovanje v zvezi EuroCloud ter predloge v zvezi z vsebino in drugimi podrobnostmi prijave za sodelovanje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

Člen 35
Souporaba storitev podatkovnih centrov javnega sektorja in storitev računalništva v oblaku

1.Član zveze EuroCloud (v nadaljnjem besedilu: subjekt, ki omogoča souporabo storitev) lahko storitve podatkovnih centrov in storitve računalništva v oblaku da v souporabo drugem članu zveze EuroCloud (v nadaljnjem besedilu: subjekt uporabnik), kadar je subjekt, ki omogoča souporabo storitev, neposredno ali posredno prek vmesnega pravnega subjekta lastnik strojne opreme, prek katere je storitev dana na voljo, ter zagotavlja storitev, ki je dana na voljo subjektu uporabniku. Kadar ima subjekt, ki omogoča souporabo storitev, posredno v lasti strojno opremo in zagotavlja storitve prek vmesnega pravnega subjekta, izvaja nadzor nad tem vmesnim pravnim subjektom.

2.Subjekt, ki omogoča souporabo storitev, sprejme ustrezne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitega, varnega in odpornega opravljanja storitev.

3.Pred dajanjem storitev podatkovnih centrov in storitev računalništva v oblaku v souporabo v okviru zveze EuroCloud subjekt, ki omogoča souporabo storitev, Komisiji dokaže, da izpolnjuje pogoje iz odstavkov 1 in 2.

4.Komisija oceni informacije, ki jih zagotovi subjekt, ki omogoča souporabo storitev, in mu omogoči dajanje v souporabo storitev podatkovnih centrov in storitev računalništva v oblaku v okviru zveze EuroCloud, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2.

5.Subjekt, ki omogoča souporabo storitev, lahko subjektu uporabniku zaračuna uporabnino. Znesek uporabnine je omejen na stroške subjekta, ki omogoča souporabo storitev, v zvezi z dajanjem storitve v souporabo in ne pomeni odplačne pogodbe v smislu člena 2 Direktive 2014/24/EU in Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev tehničnih, operativnih in organizacijskih ukrepov iz odstavka 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

Člen 36
Pristojbine za upravljanje zveze EuroCloud

1.Stroške, ki izhajajo iz dejavnosti Komisije v skladu s tem poglavjem, skupaj financirajo člani zveze EuroCloud s pristojbinami, ki jih zaračunava Komisija.

2.Če se stroški prvotno krijejo iz splošnega proračuna Unije, jih člani zveze EuroCloud povrnejo v obdobju, ki ni daljše od treh let od datuma, ko je stroške krila Unija.

3.Prejemki iz pristojbin so notranji namenski prejemki v smislu člena 21(3), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Ti prihodki se dodelijo za kritje stroškov dejavnosti Komisije v skladu s tem poglavjem, vključno z oceno prošnje za pridružitev zvezi EuroCloud in vzpostavitvijo platforme iz člena 34(3). Vsi prihodki, ki ostanejo po kritju navedenih stroškov, se vključijo v splošni proračun Unije.

4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila za določitev predvidenih stroškov, posameznega zneska pristojbin ter načina in pogojev njihovega plačila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

Poglavje IV
Javno naročanje storitev podatkovnih centrov, storitev računalništva v oblaku, programske opreme in sistemov UI s strani Komisije

Člen 37
Dejavnosti javnega naročanja Komisije 

1.Komisija lahko izvaja dejavnosti javnega naročanja za naročanje storitev podatkovnih centrov, storitev računalništva v oblaku, programske opreme in sistemov UI zase in za subjekte Unije ter za javne naročnike držav članic v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, ob upoštevanju izjem iz tega poglavja. Z odstopanjem od člena 168 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko v dejavnostih javnega naročanja iz tega poglavja sodelujejo tudi partnerske organizacije iz člena 168(3) navedene uredbe, ki jih izbere Komisija. Javni naročniki držav članic, subjekti Unije in partnerske organizacije, ki jih izbere Komisija, se v skladu s tem poglavjem štejejo za „sodelujoče subjekte“.

2.Javni naročniki lahko v postopkih javnega naročanja sodelujejo v svojem imenu ali kot osrednji nabavni organi v smislu člena 2(1), točka 16, Direktive 2014/24/EU, kadar se štejejo za take. Kadar sodelujejo kot osrednji nabavni organi v sporazumu iz člena 38, se lahko naložijo posebna pravila in obveznosti, ki urejajo njihovo sodelovanje.

3.Poleg izvajanja dejavnosti javnega naročanja iz člena 168 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko Komisija deluje kot osrednji nabavni organ za javne naročnike držav članic in partnerske organizacije, ki jih izbere Komisija, tako da:

(a)naroča storitve podatkovnih centrov, storitve računalništva v oblaku, programsko opremo in sisteme UI v imenu ali za račun enega ali več javnih naročnikov držav članic in partnerskih organizacij, ki jih izbere Komisija, s sklenitvijo okvirnih pogodb ali upravljanjem dinamičnih nabavnih sistemov za storitve, namenjene sodelujočim subjektom, ter

(b)deluje kot trgovec na debelo s pridobitvijo takih storitev in blaga ter njihovo nadaljnjo prodajo ali, v izjemnih okoliščinah, njihovim darovanjem enemu ali več javnim naročnikom držav članic.

4.Komisija lahko pri izvajanju dejavnosti javnega naročanja sodelujočim subjektom zagotovi pomožno podporo, kar vključuje:

(a)tehnično infrastrukturo, ki sodelujočim subjektom omogoča uporabo oddanih naročil ali oddajo naročil, vključno s posebnimi naročili na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov, storitev podatkovnih centrov, storitev računalništva v oblaku, programske opreme in sistemov UI;

(b)svetovanje in podporo pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja;

(c)pripravo in izvajanje postopkov javnega naročanja v imenu ali za račun zadevnih subjektov ter

(d)izdajanje računov in druge upravne storitve v zvezi z oddanimi naročili.

5.Komisija lahko tako pomožno podporo zagotovi neposredno, prek podizvajalca ali s prenosom pooblastil na organe ali agencije Unije. Pristop sodelujočih subjektov k sporazumu iz člena 38 je lahko pogojen s sprejetjem ene ali več pomožnih podpornih storitev.

6.Komisija lahko vzpostavi in upravlja platformo za skupna javna naročila, vključno s storitvami, ki se lahko uporabljajo za olajšanje dejavnosti javnega naročanja na podlagi tega poglavja.

Člen 38
Ureditve za dejavnosti javnega naročanja Komisije

1.Komisija in najmanj dve državi članici pred vsako dejavnostjo javnega naročanja, ki se izvede v skladu s členom 37, sklenejo sporazum, ki določa praktične ureditve za dejavnosti javnega naročanja Komisije v skladu s tem poglavjem. Sporazum zajema postopke javnega naročanja, ki jih je treba izvesti v obdobju njegove veljavnosti, in zanj se šteje, da izpolnjuje zahteve sporazuma o skupnem javnem naročanju in mandata iz člena 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

2.Sporazum Komisijo pooblašča, da naroča v imenu ali za račun sodelujočih subjektov v smislu člena 168(3), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

3.Sporazum vključuje praktične ureditve v zvezi s sodelovanjem subjektov, postopek odločanja za izbiro postopka in veljavne pogoje, ocenjevanje prijav za sodelovanje in ponudb, oddajanje naročil ter veljavno pravo in pristojno sodišče. Komisija je še naprej odgovorna za izvajanje in upravljanje dejavnosti javnega naročanja, vključno z odločanjem o začetku postopka javnega naročanja, vrsti postopka in pogodbe ter oddaji naročil.

4.S sporazumom se ustanovi usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo Komisija in po en predstavnik iz vsake sodelujoče države članice na nacionalni ravni. Države članice lahko k sporazumu pristopijo pozneje in so nato zastopane v usmerjevalnem odboru. Usmerjevalni odbor lahko imenuje dodatne predstavnike drugih subjektov Unije, javnih naročnikov držav članic in partnerskih organizacij, ki jih izbere Komisija.

5.Usmerjevalni odbor je odgovoren za strateški nadzor dejavnosti javnega naročanja, vključno s predlaganjem strateške usmeritve agende javnega naročanja za določeno obdobje, in za odobritev strateške usmeritve vsakega postopka javnega naročanja, preden ga začne Komisija, da se zagotovi njegova skladnost z okvirom, vzpostavljenim s to uredbo.

6.Ko sporazum začne veljati, lahko javni naročniki sodelujočih držav članic, subjekti Unije in partnerske organizacije, ki jih izbere Komisija, pristopijo k njemu in imajo od njega koristi ter se štejejo za sodelujoče subjekte v postopkih, v katerih se odločijo sodelovati. Usmerjevalni odbor lahko določi, da ima sporazum obliko pogodbe o pristopu.

7.Sodelovanje javnega naročnika države članice ni pogojeno s sodelovanjem te države članice.

8.Usmerjevalni odbor določi pregledne in nediskriminatorne pogoje za pristop javnih naročnikov držav članic k sporazumu, zlasti glede velikosti, minimalnih zneskov in drugih objektivnih meril. Usmerjevalni odbor določi tudi pravila in postopke, ki urejajo odpoved sodelovanja v sporazumu za javnega naročnika države članice, ki ni izpolnil svojih obveznosti iz sporazuma.

9.Z odstopanjem od člena 168(2) Uredbe (EU, Euratom) 2014/2509 lahko usmerjevalni odbor odobri sodelovanje javnih naročnikov iz držav Efte in držav kandidatk za članstvo v Uniji, ne da bi bila za to potrebna dvostranska ali večstranska pogodba.

10.Usmerjevalni odbor lahko pristop k sporazumu pogojuje s tem, da sodelujoči subjekti sprejmejo eno ali več pomožnih podpornih storitev, kot je določeno v členu 37.

11.Usmerjevalni odbor na predlog Komisije sprejme svoj poslovnik.

Člen 39
Veljavni okvir za javna naročila 

1.Šteje se, da je sodelujoči subjekt izpolnil svoje obveznosti v skladu z veljavnim pravom Unije o javnem naročanju, kadar pridobi blago ali storitve na podlagi naročil, ki jih je Komisija oddala v skladu s tem poglavjem, vključno z okvirnimi pogodbami, ki jih je sklenila Komisija, ali dinamičnimi nabavnimi sistemi, ki jih upravlja Komisija v vlogi osrednjega nabavnega organa, ali kakršne koli pomožne podporne storitve iz člena 37.

2.Postopkovne določbe, ki se uporabljajo za institucije Unije, se uporabljajo za postopke za oddajo specifičnih naročil na podlagi okvirnih pogodb ali dinamičnih nabavnih sistemov.

3.Javni naročnik, ki je od Komisije kot osrednjega nabavnega organa pridobil storitve podatkovnih centrov, storitve računalništva v oblaku, programsko opremo in sisteme UI, v sporazumih z javnimi naročniki, ki jih oskrbuje, zagotovi skladnost z vsemi pogodbenimi zahtevami, ki jim je sam zavezan.

4.Komisija se lahko odloči, da začne postopek javnega naročanja, odprt za sodelujoče subjekte, brez njihove predhodne zahteve.

5.Z odstopanjem od člena 168 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko sodelujoči subjekti Komisijo zaprosijo za možnost sodelovanja v dinamičnem nabavnem sistemu v celotnem obdobju veljavnosti tega sistema. Komisija tak zahtevek odobri, če kumulativni zahtevki ne presegajo 50 % prvotno ocenjenih količin predvidenih nakupov. Sodelovanje se odobri v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka in sodelujočim subjektom omogoča, da so vključeni v vse prihodnje razpise za zbiranje ponudb.

6.Možnost iz odstavka 5 je na voljo samo sodelujočim subjektom, ki pristopijo k sporazumu iz člena 38 po začetku izvajanja dinamičnega nabavnega sistema.

Člen 40
Pristojbine za dejavnosti javnega naročanja

1.Stroške, ki izhajajo iz dejavnosti v skladu s tem poglavjem, skupaj financirajo sodelujoči subjekti s pristojbinami, ki jih zaračunava Komisija.

2.Stroški, nastali pri vzpostavljanju dejavnosti skupnega javnega naročanja iz člena 37, vključno z razvojem platforme za skupna javna naročila, se lahko na začetku krijejo iz splošnega proračuna Unije. V takem primeru jih sodelujoči subjekti povrnejo v obdobju, ki ni daljše od treh let od datuma, ko jih je krila Unija. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo praktične in operativne ureditve za povračilo stroškov s strani sodelujočih subjektov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

3.Prejemki iz pristojbin so notranji namenski prejemki v smislu člena 21(3), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Ti prihodki se namenijo za kritje stroškov dejavnosti javnega naročanja na podlagi člena 37. Vsi prihodki, ki ostanejo po kritju navedenih stroškov, se vključijo v splošni proračun Unije.

4.Pristojbine se določijo vnaprej, so sorazmerne z ocenjenimi stroški dejavnosti, za katere se zaračunavajo pristojbine, kot so določeni na stroškovno učinkovit način, ki odraža prakse primerljivih okvirov javnega naročanja, in zadostujejo za kritje teh stroškov.

5.5.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila za določitev pristojbin, pri čemer določi naslednje:

(a)predvidene stroške, ki jih je mogoče pripisati dejavnostim javnega naročanja, za katere se zaračunavajo pristojbine;

(b)posamezne zneske pristojbin, ki se lahko zaračunajo;

(c)način plačila pristojbin in pogoje za njihovo plačilo ter

(d)pogoje za plačilo pristojbin.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

Poglavje V
Odprtokodnost

Člen 41
Spodbujanje odprtokodnih rešitev in načela „odprtokodnosti na prvem mestu“

Unija in države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi subjekte Unije in organe javnega sektorja spodbudijo k uporabi in olajšanju ponovne uporabe odprtih standardov in sestavnih delov, objavljenih na podlagi odprtokodne licence, pri gradnji njihovega ekosistema ali sklada računalništva v oblaku in UI, pri čemer upoštevajo funkcije, vključno z varnostjo, skupne stroške ter druga zadevna in ustrezno utemeljena objektivna merila.

Člen 42
Souporaba in ponovna uporaba programske opreme

Subjekt Unije ali organ javnega sektorja, ki daje programsko opremo, do katere ima pravice intelektualne lastnine, na voljo za ponovno uporabo na podlagi odprtokodne licence, to stori z uporabo kataloga ali registra, ki je povezan s katalogom odprtokodnih rešitev EU iz člena 43 in dostopen prek njega.

Člen 43
Katalog odprtokodnih rešitev EU

1.Komisija zagotovi in vzdržuje katalog odprtokodnih rešitev EU kot centraliziran katalog za dostop do programske opreme, ki jo subjekti Unije in organi javnega sektorja dajo na voljo za ponovno uporabo.

2.Navedeni katalog gostuje na portalu interoperabilne Evrope iz člena 8 Uredbe (EU) 2024/903 in je brezplačno elektronsko dostopen.

3.Komisija na podlagi objektivnih in ustreznih meril odloči o zahtevi katerega koli subjekta Unije ali organa javnega sektorja, ki ima v lasti ali vzdržuje katalog ali register, da se ta katalog ali register poveže s katalogom odprtokodnih rešitev EU in postane dostopen prek njega.

Člen 44
Mreža uradov za odprtokodne programe 

1.Komisija vzpostavi mrežo uradov za odprtokodne programe, da bi olajšala sodelovanje pri izvajanju obveznosti iz tega poglavja.

2.Uradi za odprtokodne programe, ki jih ustanovijo organi javnega sektorja na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni v državi članici, in tisti, ki jih ustanovijo subjekti Unije, lahko Komisijo zaprosijo za pridružitev tej mreži.

3.Mreža uradov za odprtokodno programsko opremo ima naslednje naloge:

(a)olajšuje izmenjavo informacij, izkušenj in najboljših praks med državami članicami in Komisijo, zlasti z razpravo o skupnih tehničnih, pravnih in organizacijskih izzivih, vključno s tistimi, ki so povezani z licenciranjem, varnostjo, vzdrževanjem in naročanjem odprtokodne programske opreme;

(b)spodbuja izmenjavo in ponovno uporabo odprtokodne programske opreme s strani organov javnega sektorja;

(c)prostovoljno in nezavezujoče prispeva k razvoju smernic, predlog ali priporočil o souporabi in ponovni uporabi odprtokodne programske opreme ter

(d)sodeluje pri odprtokodnih projektih skupnega interesa in jih izmenjuje s subjekti Unije in organi javnega sektorja.

4.Komisija podpira in usklajuje mrežo uradov za odprtokodno programsko opremo.

5.Komisija najmanj dvakrat letno skliče sestanek članov te mreže in mu predseduje. Sestanki mreže uradov za odprtokodno programsko opremo se lahko organizirajo prek spleta.

NASLOV V
KONČNE DOLOČBE

Člen 44
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(4), člena 16(2), člena 20(9), člena 21(1) in člena 31(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti].

3.Prenos pooblastil iz člena 6(4), člena 16(2), člena 20(9), člena 21(1) in člena 31(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 6(4), 16(2), 20(9), 21(1) in 31(3) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 46
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 47
Pregled

1.Komisija do [datuma začetka veljavnosti plus štiri leta] in nato vsakih pet let oceni to uredbo ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2.Po potrebi se poročilu iz odstavka 1 priloži predlog za spremembo te uredbe.

3.Komisija pri ocenjevanju iz odstavka 1 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov in posebno pozornost nameni malim in srednjim podjetjem ter položaju novih konkurentov.

Člen 48
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [isti dan in mesec kot datum začetka veljavnosti plus eno leto].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 39  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2028 in 2030,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice  

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif. 40	držav Efte 41	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 42	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	Razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice še niso določeni 43	dif./nedif.	DA	NE	NE	NE
	Prihodki od pristojbin (pristojbine pobira Komisija)	dif./nedif.	DA	NE	NE	DA

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk in potencialnih kandidatk	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Spodaj navedeni zneski so začasni in ostajajo odvisni od končnega izida pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034. Ta pobuda se bo financirala s prerazporeditvijo znotraj operativnih programov naslednjega večletnega finančnega okvira in delno z upravnimi odhodki za osebje. Na tej stopnji ni mogoče navesti prispevka iz vsakega razdelka in programa večletnega finančnega okvira, pričakuje pa se, da bo znaten prispevek zagotovljen iz programov iz razdelka 2 večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 (npr. iz Evropskega sklada za konkurenčnost, zlasti v okviru sklopa za vodilni položaj na digitalnem področju). Te ocene so bile pripravljene na podlagi trenutno razpoložljivih informacij in so namenjene zagotavljanju natančnih proračunskih ocen.

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

številka

GD CNECT			Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ	PO LETU 2034	VSE SKUPAJ
			2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica	obveznosti	(1a)	2,386	0,727	2,118	0,427	0,427	0,427	0,427	6,941		6,941
	plačila	(2a)	1,193	1,557	1,422	1,272	0,427	0,427	0,427	6,727	0,214	6,941
Odobritve za GD CNECT SKUPAJ	obveznosti	=1a	2,386	0,727	2,118	0,427	0,427	0,427	0,427	6,941	0,000	6,941
	plačila	=2a	1,193	1,557	1,422	1,272	0,427	0,427	0,427	6,727	0,214	6,941

GD DIGIT			Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ	PO LETU 2034	VSE SKUPAJ
			2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica	obveznosti	(1a)	2,382							2,382		2,382
	plačila	(2a)	1,191	1,191						2,382		2,382
Odobritve za GD DIGIT SKUPAJ	obveznosti	=1a	2,382	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	2,382	0,000	2,382
	plačila	=2a	1,191	1,191	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	2,382	0,000	2,382

Od leta 2029 je zahtevek VOBU neto znesek, od katerega so odštete predvidene pristojbine za zvezo EuroCloud in skupno javno naročanje.

Skupaj (DIGIT + CNECT)			Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ	PO LETU 2034	VSE SKUPAJ
			2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	4,768	0,727	2,118	0,427	0,427	0,427	0,427	9,323	0,000	9,323
	plačila	(5)	2,384	2,748	1,422	1,272	0,427	0,427	0,427	9,109	0,214	9,323
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Odobritve iz RAZDELKA 2 večletnega finančnega okvira	obveznosti	= 4 + 6	4,768	0,727	2,118	0,427	0,427	0,427	0,427	9,323	0,000	9,323
SKUPAJ	plačila	= 5 + 6	2,384	2,748	1,422	1,272	0,427	0,427	0,427	9,109	0,214	9,323

Razdelek večletnega finančnega okvira

4

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD CNECT				Leto			Leto	Leto		Leto		Leto				Leto			Leto			VFO 2028–2034 SKUPAJ
				2028			2029	2030		2031		2032				2033			2034
 Človeški viri				1,810			1,810	1,810		1,810		1,810				1,810			1,810			12,670
 Drugi upravni odhodki				0,000			0,000	0,000		0,000		0,000				0,000			0,000			0,000
GD CNECT SKUPAJ		odobritve		1,810			1,810	1,810		1,810		1,810				1,810			1,810			12,670
GD DIGIT				Leto			Leto	Leto		Leto		Leto				Leto			Leto			VFO 2028–2034 SKUPAJ
				2028			2029	2030		2031		2032				2033			2034
 Človeški viri				1,794			1,794	1,794		1,794		1,794				1,794			1,794			12,558
 Drugi upravni odhodki				0,000			0,000	0,000		0,000		0,000				0,000			0,000			0,000
GD DIGIT SKUPAJ	odobritve			1,794			1,794	1,794		1,794		1,794				1,794			1,794			12,558
Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ			(obveznosti skupaj = plačila skupaj)		3,604		3,604	3,604		3,604			3,604			3,604			3,604		25,228

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ	PO LETU 2034	VSE SKUPAJ
		2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	8,372	4,331	5,722	4,031	4,031	4,031	4,031	34,551	0,000	34,551
	plačila	5,988	6,352	5,026	4,876	4,031	4,031	4,031	34,337	0,214	34,551

3.2.1.2Odobritve, krite iz pristojbin (zveza EuroCloud in skupno javno naročanje storitev računalništva v oblaku)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira					številka
GD CNECT			Leto	Leto		Leto		Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ	PO LETU 2034	VSE SKUPAJ
			2028	2029		2030		2031	2032	2033	2034
Odobritve za poslovanje, financirane iz pristojbin
Proračunska vrstica	obveznosti	(1a)	0,000	2,940		4,410		5,880	2,570	2,570	2,570	20,939		20,939
	plačila	(2a)	0,000	2,940		4,410		5,880	2,570	2,570	2,570	20,939		20,939
Odobritve upravne narave, financirane iz pristojbin
Proračunska vrstica		(3)
Odobritve za GD CNECT	obveznosti	=1a+3	0,000	2,940		4,410		5,880	2,570	2,570	2,570	20,939	0,000	20,939
SKUPAJ	plačila	=2a+3	0,000	2,940		4,410		5,880	2,570	2,570	2,570	20,939		20,939

GD DIGIT			Leto	Leto		Leto		Leto		Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ	PO LETU 2034	VSE SKUPAJ
			2028	2029		2030		2031		2032	2033	2034
Odobritve za poslovanje, financirane iz pristojbin
Proračunska vrstica	obveznosti	(1a)	0,000	3,027		4,317		6,037		6,342	6,663	7,001	33,387		33,387
	plačila	(2a)	0,000	3,027		4,317		6,037		6,342	6,663	7,001	33,387		33,387
Odobritve upravne narave, financirane iz pristojbin
Proračunska vrstica		(3)											0		0
Odobritve za GD DIGIT	obveznosti	=1a+3	0,000	3,027		4,317		6,037		6,342	6,663	7,001	33,387	0,000	33,387
SKUPAJ	plačila	=2a+3	0,000	3,027		4,317		6,037		6,342	6,663	7,001	33,387		33,387
			Leto	Leto	Leto		Leto		Leto		Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ	PO LETU 2034	VSE SKUPAJ
			2028	2029	2030		2031		2032		2033	2034
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	0,000	5,967	8,727		11,917		8,912		9,233	9,570	54,326	0,000	54,326
	plačila	(5)	0,000	5,967	8,727		11,917		8,912		9,233	9,570	54,326		54,326
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA 2 večletnega finančnega okvira	obveznosti	= 4 + 6	0,000	5,967	8,727		11,917		8,912		9,233	9,570	54,326	0,000	54,326
SKUPAJ	plačila	= 5 + 6	0,000	5,967	8,727		11,917		8,912		9,233	9,570	54,326	0,000	54,326

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije 

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 44

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 45 …

– realizacija

– realizacija

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	2028–2034 SKUPAJ
	2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
RAZDELEK 4
Človeški viri	3,604	3,604	3,604	3,604	3,604	3,604	3,604	25,228
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 4	3,604	3,604	3,604	3,604	3,604	3,604	3,604	25,228
Odobritve zunaj RAZDELKA 4
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 4
SKUPAJ	3,604	3,604	3,604	3,604	3,604	3,604	3,604	25,228

Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

Ni relevantno.

3.2.3.3Odobritve skupaj

Glej zgornjo razpredelnico.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

IZGLASOVANE ODOBRITVE		Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto
		2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		11	11	11	11	11	11	11
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0	0	0	0
• Zunanji uslužbenci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		14	14	14	14	14	14	14
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX 01 YY YY]	– na sedežu	0	0	0	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0	0	0	0
SKUPAJ		25	25	25	25	25	25	25

Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje je dodan le za ponazoritev in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov

Ni relevantno.

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

	Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije	Izredno dodatno osebje*
		financirano iz razdelka 7 ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom	5	6	n. r.
Zunanji uslužbenci (PU, NNS, AU)	10	4

* Ocenjeni učinek na odhodke in osebje za leto 2028 in po njem je okviren in ne vpliva na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 sta še naprej odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 ter letnega proračunskega postopka in usmerjevalnega mehanizma.

Skupno je 15 EPDČ, zahtevanih za pobudo, že na voljo in bodo prerazporejeni, kot sledi:

–GD CNECT: 2 EPDČ na delovnih mestih v skladu s kadrovskim načrtom in 5 EPDČ pri zunanjih uslužbencih,

–GD DIGIT: 3 EPDČ na delovnih mestih v skladu s kadrovskim načrtom in 5 EPDČ pri zunanjih uslužbencih.

Pobuda poleg teh obstoječih virov zahteva 10 EPDČ izrednega dodatnega osebja. Ti zajemajo 6 uradnikov in 4 pogodbene uslužbence ter so med GD CNECT in GD DIGIT razdeljeni, kot sledi:

–GD CNECT: 3 EPDČ na delovnih mestih v skladu s kadrovskim načrtom in 3 EPDČ pri zunanjih uslužbencih,

–GD DIGIT: 3 EPDČ na delovnih mestih v skladu s kadrovskim načrtom in 1 EPDČ pri zunanjih uslužbencih.

Ta delovna mesta se zahtevajo poleg sedanjega števila osebja, da se zagotovi popolno in učinkovito izvajanje pobude. Novih nalog, uvedenih s predlogom, ni mogoče pokriti z obstoječimi človeškimi viri zadevnih generalnih direktoratov. Dodatnih človeških virov, potrebnih v okviru tega predloga, ni mogoče zagotoviti s prerazporeditvami znotraj GD/službe ali iz omejene rezerve Komisije za prerazporeditve.

Opis novih nalog, ki jih bosta izvajala GD CNECT in GD DIGIT:

Uradniki in začasni uslužbenci

Uradniki in začasni uslužbenci bodo zadolženi za: 1.določanje in upravljanje delovnih programov v okviru stebra 1 pobude, vključno z oblikovanjem podrobnih načrtov projektov, proračunov, dodeljevanja virov, ključnih kazalnikov uspešnosti in mehanizmov spremljanja; 2.pripravo dokumentov s smernicami, delegiranih aktov, ocen odvisnosti, opravljanje nalog sekretariata za komitologijo ter nadzor nad izvajanjem pobude, vključno z naslednjim: a.pripravo celovitih smernic, priporočil, predlog in orodij za podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za izvajanje pobude v okviru stebra 2 in stebra 3; b.pripravo izvedbenih aktov, kadar so potrebni, na primer o zahtevah, ki se uporabljajo za člane zveze EuroCloud, in postopku za oceno njihove uporabe; c.pripravo poročil o spremljanju trga za opredelitev storitev računalništva v oblaku, pri katerih je Unija zelo odvisna od enega samega pravnega subjekta ali omejenega števila pravnih subjektov iz tretjih držav; d.zagotavljanjem storitev sekretariata, vključno s pripravo dokumentov in poročil ter usklajevanjem z deležniki; e.spremljanjem napredka pobude glede na določene ključne kazalnike uspešnosti in mejnike, opredeljevanjem morebitnih težav in tveganj ter po potrebi zagotavljanjem tehnične pomoči in podpore državam članicam; f.vzpostavitvijo sistema za upravljanje z znanjem za zajemanje in izmenjavo dobrih praks, pridobljenih spoznanj in strokovnega znanja v okviru pobude; 3.pripravo razpisnih specifikacij za zunanjega ponudnika za vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje registra suverenih storitev ter oceno in določitev nadaljnjih postopkov upravljanja. Po vzpostavitvi redno revidiranje/ocenjevanje vzorca certificiranih storitev, ki so del registra, vključno z razvojem revizijskih protokolov in metodologij ocenjevanja in/ali postopkov nadzora kakovosti za zagotovitev zanesljivosti zagotovljenih informacij; 4.javno naročanje platforme zveze EuroCloud in podporo vzpostavitvi zveze. Upravljanje mehanizmov upravljanja zveze, npr. certificiranje zahtev za članstvo v zvezi, ocenjevanje vlog držav članic in drugih organov javnega sektorja za pristop k zvezi ter razvoj in izvrševanje skupnih pravil in politik za sodelovanje v zvezi; 5.vzpostavitev sistemov, ki trenutno ne obstajajo, v okviru okvira za skupno javno naročanje, vključno z obvladovanjem kompleksnosti naročanja na podlagi UI, odnosov z državami članicami in javnimi naročniki ter zagotavljanjem, da je okvir uspešen in učinkovit. To bo vključevalo naloge, kot so vzpostavitev in upravljanje postopkov javnega naročanja za sisteme računalništva v oblaku, programske opreme in UI, usklajevanje s sodelujočimi organizacijami in ponudniki storitev, upravljanje pogodb in sporazumov s ponudniki storitev ter zagotavljanje skladnosti s predpisi in politikami EU; 6.razvijanje in vzdrževanje odnosov z deležniki, vključno z državami članicami, predstavniki industrije in drugimi ustreznimi stranmi, da se zagotovi dobro usklajena in učinkovita pobuda, ki se odziva na potrebe svojih deležnikov; to vključuje tudi organizacijo rednih sestankov, delavnic in konferenc za lažje komuniciranje in sodelovanje. Sem bi spadalo tudi tesno sodelovanje s pristojnimi organi pri preiskovalnih in izvršilnih ukrepih za zagotavljanje skladnosti z naslovom IV akta.

Zunanji uslužbenci

Zunanji uslužbenci bodo zadolženi za: 1.redno upravljanje projektov, dodeljenih v okviru delovnih programov stebra 1, vključno s spremljanjem njihovega napredka, usklajevanjem z upravičenci ter preverjanjem rezultatov projekta in mejnikov, da se zagotovi njihova pravočasna izvedba, izvajanje v okviru proračuna in v skladu z zahtevanimi standardi kakovosti. Pobuda se bo izvajala v naslednjem VFO in bo temeljila na rezultatih obstoječih projektov, že odobrenih v okviru programa Obzorje Evropa in programa Digitalna Evropa, npr. projekta Simpl in Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, tudi v usklajevanju z drugimi enotami; 2.vzpostavitev in izvajanje podpornih mehanizmov za zagotavljanje smernic državam članicam pri uvajanju območij za pospešeno vzpostavljanje podatkovnih centrov, zlasti v prvih dveh letih pobude. To bo vključevalo zagotavljanje priložnostne podpore državam članicam pri pripravi in izvajanju njihovih nacionalnih strategij in načrtov. Po začetnem obdobju bo to prešlo v priložnostno vlogo usklajevanja, osredotočeno na zagotavljanje ciljno usmerjene podpore državam članicam po potrebi ter na zagotavljanje, da pobuda ostane usklajena s potrebami in prednostnimi nalogami svojih deležnikov; 3.vsakoletno vzpostavitev in upravljanje študije za spremljanje računalniških zmogljivosti po Evropi, vključno z določitvijo področja uporabe in metodologije študije, preverjanjem zbranih podatkov ter pregledom rezultatov; 4.upravljanje dejavnosti skupnega javnega naročanja, zlasti v zvezi s strateškim pridobivanjem virov in oblikovanjem trga, tj. izvajanje nalog urada za upravljanje ponudnikov ter priprava specifikacij in tehničnih zahtev za storitve v oblaku, storitve UI in programske storitve; 5.letno upravljanje registra suverenih storitev, tudi z nadzorom dejavnosti izvajalca, povezanih z delovanjem registra, vključno s tehničnim vodenjem projekta, tj. zagotavljanjem, da izvajalec zagotovi register v skladu z dogovorjenimi tehničnimi specifikacijami, časovnimi načrti in proračunom, ter hkrati spremljanjem izvajalčevih postopkov za zagotovitev, da register izpolnjuje zahtevane standarde; 6.upravljanje zunanjega izvajalca, ki vsako leto opravlja upravne, tehnične in operativne dejavnosti platforme zveze EuroCloud, pa tudi tehničnih vidikov platforme zveze EuroCloud, vključno z nadzorom tehnične arhitekture in infrastrukture.

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2028–2034 SKUPAJ
	2028	2029	2030	2031	2032	2033	2034
RAZDELEK 4
Odhodki za IT (na ravni organizacije)	0	0	0	0	0	0	0	0
Seštevek za RAZDELEK 4	0	0	0	0	0	0	0	0
Odobritve zunaj RAZDELKA 4
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)	0	0	0	0	0	0	0	0
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 4	0	0	0	0	0	0	0	0
SKUPAJ	0	0	0	0	0	0	0	0

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva

–    za druge prihodke

–    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 46
		Leto 2028	Leto 2029	Leto 2030	Leto 2031	Leto 2032	Leto 2033	Leto 2034
Pristojbina za skupno javno naročanje storitev računalništva v oblaku (GD DIGIT)		0,000	3,027	4,317	6,037	6,342	6,663	7,001
Pristojbina za zvezo EuroCloud (GD CNECT)		0,000	2,940	4,410	5,880	2,570	2,570	2,570

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

Opis na visoki ravni za zahteve digitalnega pomena in s tem povezane kategorije (podatki, digitalizacija in avtomatizacija procesov, digitalne rešitve in/ali digitalne javne storitve).

Sklic na zahtevo	Opis zahteve	Subjekti, na katere zahteva vpliva ali se nanje nanaša	Postopki na visoki ravni	Kategorije
NASLOV II RAZISKOVALNE, RAZVOJNE IN UVAJALNE DEJAVNOSTI ZA EKOSISTEM RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU IN UI Člen 7 Nacionalne strategije za računalništvo v oblaku in UI	Države članice Komisijo uradno obvestijo o svojih nacionalnih strategijah.	Evropska komisija Pristojni nacionalni organi	Uradno obvestilo	Podatki
NASLOV III ZMOGLJIVOSTI PODATKOVNIH CENTROV Člen 14 Določitev strateških projektov podatkovnega centra	Vloge za določitev strateškega projekta podatkovnega centra vsebujejo vse potrebne in ustrezne informacije za dokazovanje, da projekt izpolnjuje ustrezna merila.	Operaterji projektov Evropska komisija	Spremljanje informacij iz vlog	Podatki
NASLOV III ZMOGLJIVOSTI PODATKOVNIH CENTROV Člen 15 Spremljanje vrzeli v zmogljivostih	Komisija spremlja računalniške zmogljivosti, ki so na voljo v Uniji, vključno z zmogljivostmi računalništva na robu, obseg povpraševanja po zmogljivostih podatkovnih centrov ter velikost vrzeli v zmogljivostih.	Evropska komisija Pristojni nacionalni organi	Zbiranje podatkov	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	Ponudnik storitev računalništva v oblaku, ki želi pridobiti priznanje, da zagotavlja raven zanesljivosti Unije, pristojnemu nacionalnemu organu v državi sedeža predloži vlogo za priznanje.	Ponudniki storitev računalništva v oblaku Pristojni nacionalni organi	Nadzorni mehanizem	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 19 Samoocenjevanje skladnosti	Ponudnik storitev računalništva v oblaku lahko izda samooceno skladnosti, da bi dokazal skladnost z ravnjo zanesljivosti Unije 1. Ta ocena mora biti javno dostopna.	Ponudniki storitev računalništva v oblaku Pristojni nacionalni organi Evropska komisija	Nadzorni mehanizem	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 20 Neodvisna revizija	Določa možnost neodvisnih revizij za ravni zanesljivosti Unije 2, 3 in 4. Določbe glede podatkovnih vidikov v okviru takih revizij.	Ponudniki storitev računalništva v oblaku Revizijske organizacije Evropska komisija	Nadzorni mehanizem	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 21 Vsebina in kakovost revizijskih dokazov	Revizije temeljijo na Prilogi II (merila za ravni zanesljivosti Unije) in Prilogi III (revizijski dokazi za revizijski postopek). Biti morajo dovolj popolne in zanesljive.	Ponudniki storitev računalništva v oblaku Revizijske organizacije Evropska komisija	Kakovost podatkov	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 22 Centralni register storitev računalništva v oblaku	Komisija vzpostavi in vzdržuje namenski register storitev računalništva v oblaku, ki so pridobile priznanje za določeno raven zanesljivosti Unije. Pristojni nacionalni organ v državi sedeža, ki opravi preverjanje, vnese revidirane storitve v centralni register. Vsak preklic priznanja se objavi v centralnem registru in v njem ostane objavljen 5 let. Komisija centralni register javno objavi in ga skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi v državi sedeža redno posodablja na namenskem in lahko dostopnem spletišču.	Evropska komisija Pristojni nacionalni organi	Register	Digitalna rešitev Podatki Digitalna javna storitev
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 23 Obveznosti glede preglednosti	Ko ponudnik storitev računalništva v oblaku izve za informacije ali bistveno spremembo okoliščin v zvezi s storitvami računalništva v oblaku, ki lahko vplivajo na revizijsko poročilo/mnenje, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti revizijsko organizacijo in pristojni nacionalni organ v državi sedeža. Če je treba spremeniti ali preklicati rezultate revizijskega poročila in mnenja, revizijska organizacija o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni nacionalni organ in Komisijo. Če je treba spremeniti ali preklicati rezultate priznanja, pristojni nacionalni organ v državi sedeža o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojne nacionalne organe drugih držav članic in Komisijo.	Ponudniki storitev računalništva v oblaku Revizijske organizacije Pristojni nacionalni organi Evropska komisija	Uradno obvestilo	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 24 Kazni in nadomestila	Države članice čim prej obvestijo Komisijo o pravilih glede kazni in nadomestil ter o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.	Pristojni nacionalni organi Evropska komisija	Uradno obvestilo	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 25 Pristojni nacionalni organi	Vsaka država članica imenuje enega ali več nacionalnih pristojnih organov. Države članice sporočijo seznam organov Komisiji. Komisija vodi javni register teh organov.	Evropska komisija Pristojni nacionalni organi	Imenovanje pristojnih organov	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 27 Medsebojna pomoč	Podatkovni tokovi v okviru sodelovanja med nacionalnimi pristojnimi organi.	Pristojni nacionalni organi Evropska komisija	Izmenjava podatkov	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 89 Čezmejno sodelovanje	Podatkovni tokovi v okviru čezmejnega sodelovanja.	Pristojni nacionalni organi Evropska komisija	Izmenjava podatkov	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 29 Ocene tveganja	Države članice morajo izvesti eno ali več ocen tveganja, pri čemer v največji možni meri upoštevajo smernice, ki jih izda Komisija. Države članice Komisiji sporočijo rezultate ocen tveganja. Za pripravo smernic lahko Komisija od ponudnikov storitev računalništva v oblaku zahteva informacije.	Države članice Evropska komisija Ponudniki storitev računalništva v oblaku	Ocena tveganja	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 33 Spremljanje javnega naročanja inovacij na področju računalništva v oblaku in UI	Države članice letno sporočajo Komisiji nekatere informacije v zvezi s spremljanjem javnega naročanja inovativnih storitev računalništva v oblaku in sistemov UI.	Države članice Evropska komisija	Poročanje	Podatki
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 34 Vzpostavitev evropske zveze oblakov javnega sektorja	Komisija vzpostavi platformo za zvezo EuroCloud.	Evropska komisija Subjekti Unije Organi javnega sektorja	Zahteve za digitalno rešitev	Digitalna javna storitev Digitalna rešitev
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 37 Dejavnosti javnega naročanja Komisije	Komisija lahko vzpostavi in upravlja platformo za skupna javna naročila, vključno s storitvami, ki se lahko uporabljajo za olajšanje dejavnosti javnega naročanja na podlagi tega poglavja.	Evropska komisija	Zahteve za digitalno rešitev	Digitalna rešitev
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 42 Souporaba in ponovna uporaba programske opreme	Kadar subjekt Unije ali organ javnega sektorja da na voljo za ponovno uporabo na podlagi odprtokodne licence programsko opremo, za katero ima pravice intelektualne lastnine, zagotovi, da je ta programska oprema na voljo za ponovno uporabo v katalogu ali registru, ki je povezan s katalogom odprtokodnih rešitev EU.	Subjekti Unije Organi javnega sektorja Evropska komisija	Katalog	Digitalna rešitev
NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 43 Katalog odprtokodnih rešitev EU	Komisija zagotovi in vzdržuje katalog odprtokodnih rešitev EU kot centralizirani katalog za dostop do programske opreme, ki jo subjekti Unije in organi javnega sektorja dajo na voljo za ponovno uporabo Katalog odprtokodnih rešitev EU gostuje na portalu interoperabilne Evrope. Komisija odloči o zahtevi katerega koli subjekta Unije ali organa javnega sektorja, ki ima v lasti ali vzdržuje katalog ali register, da se ta katalog ali register poveže s katalogom odprtokodnih rešitev EU in postane dostopen prek njega.	Evropska komisija	Katalog	Digitalna rešitev

4.2Podatki

Opis na visoki ravni za podatke s področja uporabe

Vrsta podatkov	Sklici na zahteve	Standard in/ali specifikacija (če je primerno)
Nacionalne strategije držav članic	NASLOV II RAZISKOVALNE, RAZVOJNE IN UVAJALNE DEJAVNOSTI ZA EKOSISTEM RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU IN UI Člen 7 Nacionalne strategije za računalništvo v oblaku in UI	Minimalne zahteve glede vsebine za nacionalne strategije.
Podatki v zvezi z vlogami za priznanje strateškega projekta	NASLOV III ZMOGLJIVOSTI PODATKOVNIH CENTROV Člen 14 Določitev strateških projektov podatkovnega centra	Zagotovitev vseh potrebnih in ustreznih informacij za dokazovanje, da projekt izpolnjuje ustrezna merila.
Statistika in podatki, potrebni za spremljanje vrzeli v zmogljivostih	NASLOV III ZMOGLJIVOSTI PODATKOVNIH CENTROV Člen 15 Spremljanje vrzeli v zmogljivostih	n. r.
Podatki v zvezi s predložitvijo vlog ponudnikov storitev, ki želijo pridobiti priznanje, da zagotavljajo določeno raven zanesljivosti Unije	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	n. r.
EU izjava o skladnosti	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 19 Samoocenjevanje skladnosti	n. r.
Revizijsko poročilo, predloženo za priznanje, in povezane izmenjave	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 20 Neodvisna revizija Člen 21 Vsebina in kakovost revizijskih dokazov	Kakovost podatkov: dovolj popolni in zanesljivi; minimalna vsebina za revizije.
Podatki o storitvah, ki pridobijo priznanje	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 22 Centralni register storitev računalništva v oblaku	Centralni register vsebuje informacije o storitvah računalništva v oblaku, ki so bile priznane v okviru določene ravni zanesljivosti Unije.
Obvestilo o seznanitvi z informacijami ali bistveno spremembo okoliščin v zvezi s storitvami računalništva v oblaku, ki lahko vplivajo na revizijsko poročilo/mnenje/priznanje, in povezanimi podatkovnimi tokovi	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 23 Obveznosti glede preglednosti	n. r.
Obvestilo o pravilih in ukrepih glede kazni	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 24 Kazni in nadomestilo	n. r.
Podatki o imenovanih nacionalnih pristojnih organih	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 25 Pristojni nacionalni organi	n. r.
Podatki, ki se uporabljajo v okviru sodelovanja med nacionalnimi pristojnimi organi	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 27 Medsebojna pomoč	n. r.
Podatki, ki se uporabljajo v okviru čezmejnega sodelovanja	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 28 Čezmejno sodelovanje	n. r.
Ocene tveganja, ki jih izvedejo države članice	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 29 Ocene tveganja	n. r.
Informacije, ki jih ponudniki zagotovijo Komisiji za namene priprave smernic	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 29 Ocene tveganja	n. r.
Podatki v zvezi s spremljanjem javnega naročanja inovativnih storitev računalništva v oblaku in sistemov UI	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 33 Javno naročanje inovativnih rešitev	n. r.

Usklajenost z evropsko strategijo za podatke

Pojasnilo, kako so zahteve usklajene z evropsko strategijo za podatke

Predlog je skladen s pravili o zamenjavi storitev obdelave podatkov, uvedenimi z aktom o podatkih. S tem ko omogoča zamenjave ter odpravlja ključne vire vezanosti na ponudnika, si akt o podatkih prizadeva zagotoviti, da ponudniki storitev računalništva v oblaku v EU konkurirajo na podlagi kakovosti, inovativnosti in cene. Njegov namen je uporabnikom računalništva v oblaku omogočiti, da svobodno izberejo ponudnika, ki najbolje ustreza njihovim potrebam, ter združujejo ponudbe različnih ponudnikov v večoblačnem pristopu. Vendar akt o podatkih ne vsebuje elementov za oblikovanje konkurenčnejše ponudbe storitev računalništva v oblaku v EU ali za spodbujanje vstopa bolj raznolikega nabora ponudnikov storitev računalništva v oblaku na trg. Akt o podatkih odpira pot k morebitnemu zmanjšanju odvisnosti od ponudnikov iz tretjih držav, vendar ne ustvarja pogojev za bolj suveren in bolj zaupanja vreden sektor računalništva v oblaku v EU. Določbe glede zamenjave ponudnikov storitev v oblaku in interoperabilnosti pa uporabnikom omogočajo, da se v večji meri odločajo za evropske storitve računalništva v oblaku. Akt o podatkih tako predstavlja omogočitveni okvir za ta predlog.

Usklajenost z načelom „samo enkrat“

Pojasnilo, kako je bilo upoštevano načelo „samo enkrat“ in kako je bila preučena možnost ponovne uporabe obstoječih podatkov

Načelo „samo enkrat“ je bilo ustrezno upoštevano in se bo sistematično uporabljalo, kadar bo to ustrezno. To velja zlasti za: (a)statistiko in podatke, potrebne za spremljanje vrzeli v zmogljivostih; (b)podatke o storitvah, ki pridobijo priznanje; (c)informacije, predložene Komisiji za analizo trga.

Pojasnilo, kako so novoustvarjeni podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi ter kako izpolnjujejo visoke standarde kakovosti

Za zagotovitev najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti in ponovne uporabljivosti novoustvarjenih podatkov bodo zagotovljene digitalne rešitve. Minimalne zahteve glede vsebine bodo spodbujale visoke standarde kakovosti podatkov.

Podatkovni tokovi

Vrsta podatkov	Sklici na zahteve	Subjekti, ki zagotovijo podatke	Subjekti, ki prejmejo podatke	Povod za izmenjavo podatkov	Pogostost (če je primerno)
Nacionalne strategije držav članic	NASLOV II RAZISKOVALNE, RAZVOJNE IN UVAJALNE DEJAVNOSTI ZA EKOSISTEM RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU IN UI Člen 7 Nacionalne strategije za računalništvo v oblaku in UI	Države članice	Evropska komisija	V treh mesecih po sprejetju nacionalne strategije	Ob vsakem sprejetju/reviziji
Podatki v zvezi z vlogami za priznanje strateškega projekta	NASLOV III ZMOGLJIVOSTI PODATKOVNIH CENTROV Člen 14 Določitev strateških projektov podatkovnega centra	Vlagatelj za določitev strateškega projekta	Evropska komisija	Vloga v okviru razpisov za prijavo interesa	//
Podatki v zvezi s predložitvijo zahtevkov ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki želijo zagotavljati storitve subjektom Unije in organom javnega sektorja	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	Ponudnik storitev računalništva v oblaku, ki predloži zahtevek	Pristojni nacionalni organ v državi sedeža	Predložitev zahtevka za zagotavljanje storitev subjektom Unije in organom javnega sektorja	//
Podatki v zvezi s predložitvijo zahtevkov ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki želijo zagotavljati storitve subjektom Unije in organom javnega sektorja: informacije o izidu zahtevka (zavrnitev, zahteva za dodatna dokazila, priznanje storitve ponudnika)	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	Pristojni nacionalni organ	Ponudnik storitev računalništva v oblaku, ki predloži zahtevek	Sklep glede prvotnega priznanja	//
Podatki v zvezi s predložitvijo zahtevkov ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki želijo zagotavljati storitve subjektom Unije in organom javnega sektorja: posredovanje sklepa v pregled	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	Pristojni nacionalni organ	Vsi pristojni nacionalni organi	Ponudnik storitev računalništva v oblaku, obveščen o priznanju	//
Podatki v zvezi s predložitvijo zahtevkov ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki želijo zagotavljati storitve subjektom Unije in organom javnega sektorja: ugovori	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	Vsi pristojni nacionalni organi	Pristojni nacionalni organ	Pristojni nacionalni organ nasprotuje sklepu pristojnega nacionalnega organa v državi sedeža	//
Podatki v zvezi s predložitvijo zahtevkov ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki želijo zagotavljati storitve subjektom Unije in organom javnega sektorja: zadeve, predložene Komisiji	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	Pristojni nacionalni organi	Evropska komisija	Pristojni nacionalni organi ne morejo doseči dogovora	//
Podatki v zvezi s predložitvijo zahtevkov ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki želijo zagotavljati storitve subjektom Unije in organom javnega sektorja: sklep Komisije o predloženi zadevi	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	Evropska komisija	Pristojni nacionalni organi	Komisija sprejme sklep v zadevi, v kateri nacionalni pristojni organi niso dosegli dogovora	//
Podatki v zvezi s predložitvijo zahtevkov ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki želijo zagotavljati storitve subjektom Unije in organom javnega sektorja: zahteva za informacije	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	Pristojni nacionalni organi	Evropska komisija	Pristojni nacionalni organi se odločijo uveljaviti svojo pravico do zahteve za informacije	//
Podatki v zvezi s predložitvijo zahtevkov ponudnikov storitev računalništva v oblaku, ki želijo zagotavljati storitve subjektom Unije in organom javnega sektorja: odgovor na zahtevo za informacije	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 17 Priznavanje ponudnikov storitev računalništva v oblaku	Evropska komisija	Pristojni nacionalni organi	Prejeta zahteva za informacije s strani pristojnih nacionalnih organov	//
EU izjava o skladnosti	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 19 Samoocenjevanje skladnosti	Ponudniki storitev računalništva v oblaku	Javnost	Uporaba samoocenjevanja	//
Revizijsko poročilo, predloženo za potrjevanje, in povezane izmenjave: informacije, potrebne za revizijo	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 20 Neodvisna revizija Člen 21 Vsebina in kakovost revizijskih dokazov	Ponudniki storitev računalništva v oblaku	Revizijska organizacija	Revizija v teku	//
Revizijsko poročilo, predloženo za potrjevanje, in povezane izmenjave: revizijska poročila	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 20 Neodvisna revizija Člen 21 Vsebina in kakovost revizijskih dokazov	Ponudniki storitev računalništva v oblaku	Revizijska organizacija in pristojni nacionalni organi	Revizija zaključena	//
Podatki o storitvah, ki pridobijo priznanje: centralni register storitev računalništva v oblaku	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 22 Centralni register storitev računalništva v oblaku	Pristojni nacionalni organ, ki opravi preverjanje	Centralni register storitev računalništva v oblaku (Evropska komisija)	Priznanje podeljeno	//
Podatki o storitvah, ki pridobijo priznanje: javno dostopno spletišče, ki ga zagotavlja Evropska komisija	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 22 Centralni register storitev računalništva v oblaku	Evropska komisija Pristojni nacionalni organ v državi sedeža	Javnost	Priznanje podeljeno	//
Obvestilo o seznanitvi z informacijami ali bistveno spremembo okoliščin v zvezi s storitvami računalništva v oblaku, ki lahko vplivajo na revizijsko poročilo/mnenje, in povezanimi podatkovnimi tokovi: prvotno obvestilo	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 23 Obveznosti glede preglednosti	Ponudniki storitev računalništva v oblaku	Revizijska organizacija Pristojni nacionalni organ Evropska komisija	Bistvena sprememba okoliščin na strani ponudnika	//
Obvestilo o seznanitvi z informacijami ali bistveno spremembo okoliščin v zvezi s storitvami računalništva v oblaku, ki lahko vplivajo na revizijsko poročilo/mnenje, in povezanimi podatkovnimi tokovi: obvestilo o spremembi izida revizije	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 23 Obveznosti glede preglednosti	Revizijska organizacija	Pristojni nacionalni organi (v državi sedeža in drugih državah članicah) Evropska komisija	Sprememba izida revizije	//
Obvestilo o pravilih in ukrepih glede kazni	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 24 Kazni in nadomestilo	Države članice	Evropska komisija	Države članice določijo/spremenijo okvir za nalaganje kazni	//
Podatki o imenovanih pristojnih nacionalnih organih: uradna obvestila držav članic	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 25 Pristojni nacionalni organi	Države članice	Evropska komisija	Imenovanje pristojnih nacionalnih organov (v enem letu od datuma začetka veljavnosti)	//
Podatki o imenovanih pristojnih nacionalnih organih: podatki v javnem registru organov	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 25 Pristojni nacionalni organi	Evropska komisija	Javnost	Imenovanje pristojnih nacionalnih organov in uradno obvestilo Komisiji	//
Podatki, ki se uporabljajo v okviru sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi: izmenjava informacij	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 27 Medsebojna pomoč	Pristojni nacionalni organi	Pristojni nacionalni organi	Potrebno je sodelovanje (izmenjava informacij) med nacionalnimi pristojnimi organi	//
Podatki, ki se uporabljajo v okviru sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi: zahteve za pomoč (in odgovori nanje)	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 27 Medsebojna pomoč	Pristojni nacionalni organi	Pristojni nacionalni organi	Pomoč se zdi potrebna	//
Podatki, ki se uporabljajo v okviru čezmejnega sodelovanja: zahteva za oceno – sum neskladnosti	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 28 Čezmejno sodelovanje	Pristojni nacionalni organi države, v kateri se storitev uporablja	Pristojni nacionalni organi države, iz katere storitev izvira	Sumi neskladnosti, ki so podlaga za zahtevo za pomoč	//
Podatki, ki se uporabljajo v okviru čezmejnega sodelovanja: Komisija je obveščena o sumih neskladnosti	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 28 Čezmejno sodelovanje	Pristojni nacionalni organi države, v kateri se storitev uporablja	Evropska komisija	Pristojni organ se odloči, da od nacionalnega pristojnega organa v državi sedeža zahteva informacije, da oceni sume neskladnosti	//
Podatki, ki se uporabljajo v okviru čezmejnega sodelovanja: zahteva za oceno – sum neskladnosti (Komisija)	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 28 Čezmejno sodelovanje	Pristojni nacionalni organi države, iz katere storitev izvira	Evropska komisija Pristojni nacionalni organi	Sum neskladnosti, ki ga ugotovijo drugi pristojni organi ali Komisija	//
Podatki, ki se uporabljajo v okviru čezmejnega sodelovanja: izid zahteve za oceno – sum neskladnosti	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 28 Čezmejno sodelovanje	Pristojni organi države izvora	Vlagatelji zahtevkov Evropska komisija	V dveh mesecih po vložitvi zahtevka	//
Ocene tveganja, ki jih izvedejo države članice	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 29 Ocene tveganja	Države članice	Evropska komisija	Ocena tveganja se izvede v enem letu po začetku veljavnosti	Vsaki dve leti
Informacije, zagotovljene Komisiji za namene priprave smernic	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 29 Ocene tveganja	Ponudniki storitev računalništva v oblaku	Evropska komisija	//	//
Podatki v zvezi s spremljanjem javnega naročanja inovativnih storitev računalništva v oblaku in sistemov UI	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 33 Spremljanje javnega naročanja inovacij na področju računalništva v oblaku in UI	Države članice	Evropska komisija	//	Letno

4.3Digitalne rešitve

Register priznanih storitev računalništva v oblaku

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)	Pojasnilo o usklajenosti
Akt o UI	Ni relevantno
Okvir EU za kibernetsko varnost	Register bo sledil dobrim praksam Komisije na področju kibernetske varnosti
eIDAS	Register bo ponovno uporabil okvir eIDAS, kadar bo to ustrezno
Enotno digitalno vstopno mesto in IMI	Ni relevantno
Drugo (npr. akt o interoperabilni Evropi)	Potreba po novi oceni interoperabilnosti na podlagi akta o interoperabilni Evropi (Uredba (EU) 2024/903) bo ocenjena, ko bodo na voljo operativne podrobnosti za register priznanih storitev računalništva v oblaku.

Platforma EuroCloud

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)	Pojasnilo o usklajenosti
Akt o UI	Ni relevantno
Okvir EU za kibernetsko varnost	Platforma bi morala vključevati mehanizme za varen dostop in upravljanje incidentov, kot so skupno upravljanje identitet, orodja za medsebojno avtentikacijo in orodja za poročanje o incidentih. Platforma bo sledila dobrim praksam Komisije na področju kibernetske varnosti.
eIDAS	To bo Komisija natančneje določila pozneje.
Enotno digitalno vstopno mesto in IMI	Ni relevantno
Drugo (npr. akt o interoperabilni Evropi)	Potreba po novi oceni interoperabilnosti na podlagi akta o interoperabilni Evropi (Uredba (EU) 2024/903) bo ocenjena, ko bodo na voljo operativne podrobnosti za platformo EuroCloud.

Platforma za skupna javna naročila

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)	Pojasnilo o usklajenosti
Akt o UI	Ni relevantno
Okvir EU za kibernetsko varnost	Platforma bo sledila dobrim praksam Komisije na področju kibernetske varnosti.
eIDAS	To bo Komisija natančneje določila pozneje.
Enotno digitalno vstopno mesto in IMI	Ni relevantno
Drugo (npr. akt o interoperabilni Evropi)	Ni relevantno

Katalog ali register ponovno uporabljive programske opreme, povezan s katalogom odprtokodnih rešitev EU

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)	Pojasnilo o usklajenosti
Akt o UI	Ni relevantno
Okvir EU za kibernetsko varnost	Platforma bo sledila dobrim praksam Komisije na področju kibernetske varnosti.
eIDAS	Register bo ponovno uporabil okvir eIDAS, kadar bo to ustrezno
Enotno digitalno vstopno mesto in IMI	Ni relevantno
Drugo (npr. akt o interoperabilni Evropi)	Ni relevantno

Katalog odprtokodnih rešitev EU

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)	Pojasnilo o usklajenosti
Akt o UI	Ni relevantno
Okvir EU za kibernetsko varnost	Platforma bo sledila dobrim praksam Komisije na področju kibernetske varnosti.
eIDAS	Katalog bo ponovno uporabil okvir eIDAS, kadar bo to ustrezno
Enotno digitalno vstopno mesto in IMI	Ni relevantno
Drugo (npr. akt o interoperabilni Evropi)	Člen 4 akta o interoperabilni Evropi (Uredba (EU) 2024/903) določa izmenjavo in ponovno uporabo interoperabilnostnih rešitev med subjekti Unije in organi javnega sektorja. Katalog odprtokodnih rešitev EU izpolnjuje to zahtevo.

4.4Ocena interoperabilnosti

Digitalna javna storitev ali kategorija digitalnih javnih storitev	Opis	Sklici na zahteve	Rešitve interoperabilne Evrope	Druge interoperabilnostne rešitve
Register priznanih suverenih storitev Unije	Namenski register Unije za storitve računalništva v oblaku, ki so pridobile priznanje. Vzpostavi in vzdržuje ga Komisija. Pristojni nacionalni organi v ta register vnesejo ustrezne storitve.	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 22 Centralni register storitev računalništva v oblaku	//	Ni relevantno
Zveza EuroCloud	Člen 34 vzpostavlja evropsko zvezo oblakov javnega sektorja (zveza EuroCloud). Ta zveza bi morala združiti nacionalne pobude na področju računalništva v oblaku, ki zagotavljajo zelo zaupanja vredne in varne zmogljivosti računalništva v oblaku za javni sektor, ter olajšati souporabo takih zmogljivosti med subjekti Unije in organi javnega sektorja. To bi bilo treba storiti prek platforme, dostopne vsem članom zveze – platforme EuroCloud.	NASLOV IV AVTONOMIJA Člen 34 Vzpostavitev evropske zveze oblakov javnega sektorja	Ni relevantno	Ni relevantno

 

Vpliv zahtev posameznih digitalnih javnih storitev na čezmejno interoperabilnost

Register priznanih suverenih storitev Unije

Ocena	Ukrepi	Morebitne preostale ovire (če je primerno)
Usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami Navedite opredeljene digitalne in sektorske politike, ki se uporabljajo.	Pri izvajanju registra priznanih suverenih storitev Unije se bodo v največji možni meri upoštevali obstoječe politike in gradniki, ki iz njih izhajajo.
Organizacijski ukrepi za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev Navedite predvidene ukrepe upravljanja.	Evropska komisija je zadolžena za vzpostavitev in vzdrževanje registra. Nacionalni organ, ki opravi preverjanje, je odgovoren za nalaganje ustreznih podatkov v register.	Organizacijske ukrepe bo morala Komisija podrobno določila pozneje.
Ukrepi, sprejeti za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov Navedite take ukrepe.	Semantične ukrepe bo Komisija natančneje določila pozneje.
Uporaba skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov Navedite take ukrepe.	Tehnične ukrepe bo Komisija natančneje določila pozneje.

 

Zveza EuroCloud

Ocena	Ukrepi	Morebitne preostale ovire (če je primerno)
Usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami Navedite opredeljene digitalne in sektorske politike, ki se uporabljajo.	Pri izvajanju zveze EuroCloud se bodo v največji možni meri upoštevali obstoječe politike in gradniki, ki iz njih izhajajo. Zlasti: NIS 2 za kibernetsko varnost, Simpl, podatkovni prostori.	Ni relevantno
Organizacijski ukrepi za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev Navedite predvidene ukrepe upravljanja.	Podrobno upravljanje platforme EuroCloud bo urejeno s sekundarno zakonodajo.	Ni relevantno
Ukrepi, sprejeti za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov Navedite take ukrepe.	Semantične ukrepe bo Komisija natančneje določila pozneje.	Ni relevantno
Uporaba skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov Navedite take ukrepe.	Tehnične ukrepe bo Komisija natančneje določila pozneje.	Ni relevantno

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Opis ukrepa	Sklici na zahteve	Vloga Komisije	Akterji, ki jih je treba vključiti	Pričakovana časovnica
Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, v katerih določi (i) tehnične, operativne in organizacijske ukrepe ter (ii) postopek za sodelovanje v zvezi EuroCloud iz člena 40(2).	Člena 40 in 41	Priprava enega ali več izvedbenih aktov	Evropska komisija Sodelujoče države članice	še ni določeno

(1)    UL C , , str. .

(2)    UL C , , str. .

(3)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Akcijski načrt za celino UI ( COM(2025) 165 final z dne 9. aprila 2025).

(4)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, Strategija za uporabo UI ( COM(2025) 723 final z dne 8. oktobra 2025).

(5)    Uredba (EU) 2023/2854 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive (EU) 2020/1828 (akt o podatkih) (UL L, 2023/2854, 22.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2854/oj ).

(6)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, Strategija za podatkovno unijo ( COM(2025) 835 final z dne 19. novembra 2025).

(7)    Kot so opredeljena v členu 2, naslov I, Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj ).

(8)    Kot so opredeljena v točki 2 Priloge k Priporočilu Komisije (EU) 2025/1099 z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (UL L, 2025/1099, 28.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2025/1099/oj ).

(9)    The future of European competitiveness. Part A, A competitiveness strategy for Europe (Prihodnost evropske konkurenčnosti. Del A – strategija konkurenčnosti za Evropo) (v nadaljnjem besedilu: Draghijevo poročilo), september 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2872/9356120 .

(10)    Skupno sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu Krepitev gospodarske varnosti EU ( JOIN(2025) 977 final ).

(11)    Sklepi Sveta o evropski konkurenčnosti v digitalnem desetletju z dne 5. decembra 2025 ( https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-16430-2025-INIT/sl/pdf ).

(12)    Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2555/oj ).

(13)    Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) ( UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj ).

(14)    Sklici na Akt o čipih 2.0 se dodajo po njegovem sprejetju. Glej predlog Komisije [dodati sklic po objavi].

(15)    Uredba (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi Vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU (UL L 170, 12.5.2021, str. 69, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/696/oj ).

(16)    Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/2481/oj ).

(17)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Unija spretnosti (COM(2025) 90 final z dne 5. marca 2025).

(18)    Uredba Sveta (EU) 2021/2085 z dne 19. novembra 2021 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 219/2007, (EU) št. 557/2014, (EU) št. 558/2014, (EU) št. 559/2014, (EU) št. 560/2014, (EU) št. 561/2014 in (EU) št. 642/2014 (UL L 427, 30.11.2021, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2085/oj ).

(19)    Uredba Sveta (EU) 2021/1173 z dne 13. julija 2021 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1488 (UL L 256, 19.7.2021, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1173/oj ).

(20)    Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (UL L 166, 11.5.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/694/oj ).

(21)    Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/695/oj ).

(22)    Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/523/oj ).

(23)    Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/2481/oj ).

(24)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/1364 z dne 14. marca 2024 o prvi fazi vzpostavitve skupne sheme Unije za ocenjevanje podatkovnih centrov (UL L, 2024/1364, 17.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2024/1364/oj ).

(25)    Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev) (UL L 231, 20.9.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/1791/oj ).

(26)    Uredba (EU) 2024/1309 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev gigabitnih elektronskih komunikacijskih omrežij, spremembi Uredbe (EU) 2015/2120 in razveljavitvi Direktive 2014/61/EU (Akt o gigabitni infrastrukturi) (UL L, 2024/1309, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1309/oj ).

(27)    Dodati sklic na uredbo o pospešitvi okoljskih presoj, ko bo sprejeta. Glej Predlog Komisije COM(2025) 984 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52025PC0984 .

(28)    Dodati sklic na uredbo o vzpostavitvi Evropskega sklada za konkurenčnost, ko bo sprejeta. Glej Predlog Komisije COM(2025) 555 final/2, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52025PC0555R%2801%29 .

(29)    Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj ).

(30)    Skupna izjava Building the next generation cloud for businesses and the public sector in the EU (Vzpostavitev oblaka naslednje generacije za podjetja in javni sektor v EU) z dne 15. oktobra 2020, https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/news/towards-next-generation-cloud-europe .

(31)    Berlin Declaration on Digital Society and Value-based Digital Government (Berlinska deklaracija o digitalni družbi in digitalni vladi na podlagi vrednot) z dne 8. decembra 2020, https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/news/berlin-declaration-digital-society-and-value-based-digital-government .

(32)    Sklepi Sveta o prihodnosti digitalne politike EU z dne 21. maja 2024, https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9957-2024-INIT/sl/pdf .

(33)    Uredba (EU) 2024/2847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi in spremembi uredb (EU) št. 168/2013 in (EU) 2019/1020 ter Direktive (EU) 2020/1828 (Akt o kibernetski odpornosti) (UL L, 2024/2847, 20.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2847/oj ).

(34)    Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/24/oj ).

(35)    Uredba (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (Akt o interoperabilni Evropi) (UL L, 2024/903, 22.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/903/oj ).

(36)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj ).

(37)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

(38)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj ).

(39)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(40)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(41)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(42)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(43)    Proračunske vrstice za nov večletni finančni okvir še niso znane.

(44)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(45)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(46)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.